Lovstvo objavil

Pomen varnosti in zdravja pri delu v gozdu

Kljub naporom, da bi zmanjšali število nesreč pri delu v gozdu, je bilo lansko leto v tem pogledu izredno slabo, saj se je smrtno ponesrečilo 18 zasebnih lastnikov gozdov in trije profesionalni delavci. Ta trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu, do danes je pri sečnji in spravilu umrlo 7 lastnikov gozdov in 1 profesionalni delavec, izven gozda pa sta pri delu z motorno žago umrla še 2. V primerjavi s podatki večletnega povprečja, ko je v povprečju umrlo 9 lastnikov gozdov, so ti podatki zelo zaskrbljujoči.

 Da bi skupno našli rešitve, ki bi izboljšale varnost na tem področju, je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) v sodelovanju s Konjeniškim klubom Komenda in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) pripravil okroglo mizo z naslovom »Varnost in zdravje pri delu v zasebnih gozdovih«. Okrogla miza je potekala v času jesenskega kmetijskega sejma v Komendi, v petek, 5. oktobra 2012, v prostorih Konjeniškega kluba Komenda.

 Po uvodnih pozdravih Staneta Štebeta, predsednika Organizacijskega odbora sejma, Rajka Štefaniča, predsednika Odbora za gozdarstvo na KGZS in Andreja Kermavnerja, namestnika direktorja ZGS, so bili predstavljeni štirje prispevki, ki so vsak iz svojega zornega kota prispevali k boljšemu razumevanju problematike ter nakazali rešitve, ki bi vodile k zmanjšanju števila nesreč pri delu v gozdu, zlasti med neprofesionalnimi delavci oziroma lastniki gozdov.

 Analizo nesreč pri delu v gozdu in aktivnosti ZGS za zmanjšanje njihovega števila je predstavil Jurij Beguš, ki je okroglo mizo tudi vodil. Možni ukrep za izboljšanje je poleg svetovanja in izobraževanja priprava strožje zakonodaje, s katero bi dosegli večje upoštevanje načel varnosti in zdravja pri delu med vsemi, ki v gozdu dela izvajajo. Poudaril je pomen izobraževanja vseh, ki delajo v gozdu, predvsem tistih, ki se ne morejo udeležiti izobraževanj v okviru Programa razvoja podeželja (PRP).

 Varnost in zdravje pri delu v luči nove gozdarske zakonodaje v pripravah na spremembo Zakona o gozdovih je predstavila Ani Zavrl Bogataj, direktorica Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Glavno sporočilo predstavitve je bilo, da bi morala zlasti gozdarska zakonodaja urejati področje varnosti in zdravja pri delu v gozdu in da bi morala zajeti vse izvajalce del.

 Prizadevanja KGZS na področju večje varnosti njenih članov je predstavil Egon Rebec, ki je poudaril tesno sodelovanje zaposlenih na zbornici. Izpostavil je pomen celostnega pogleda na kmetijo, pomen spremljanja nesreč ter možnost izboljšanja stanja prek certifikacijske sheme PEFC.

 Vlogo inšpekcije pri nadzoru nad izvajanjem obstoječih zakonskih predpisov v zasebnih gozdovih je predstavila gozdarska inšpektorica Urša Ahačič, dopolnila pa jo je inšpektorica za delo Irena Kastelic. Njuno glavno sporočilo je bilo, da zaradi zakonskih predpisov inšpekcija ne more nadzirati tistih, ki v gozdu dela izvajajo sami ali jih izvajajo v okviru medsosedske pomoči.

 Po končanih predstavitvah se je med štiridesetimi udeleženci razvila živahna in konstruktivna razprava, kjer je vsak od razpravljavcev podal svoj pogled na stanje in na možnosti njegovega izboljšanja. Velik pomen so razpravljavci dali zahtevi po sodelovanju pri pripravi novega Zakona o gozdovih, ki naj teče v okviru obravnav. Te naj bodo pravočasne in naj vključujejo tudi kmete in lastnike gozdov. Še vedno je premalo usposabljanj in izobraževanj, res pa je tudi, da je zanimanje za izobraževanja po Sloveniji različno. Udeleženci so opozorili na pojav neustreznih tečajev ter zahtevali, da se poišče rešitev za njihovo ukinitev. Izredno velik poudarek v razpravi je bil dan izobraževanju v okviru PRP, ki pa bi morala dati možnost udeležbe vsem, ki delajo v gozdu, in ne le tistim, ki trenutno izpolnjujejo pogoje razpisa. Prav tako bi bilo dobro izboljšati sistem subvencioniranja nakupa osebne varovalne opreme.

Skoraj vsi razpravljavci so bili enotni, da samo strožja zakonodaja stanja ne more izboljšali. Ker težko ločimo delo na kmetiji in v gozdu, morajo institucije delovati povezovalno in usklajeno. Razpravljavci so izpostavili odgovornosti lastnika pri oddaji del in pomenu ustrezne pravne zaščite pri tem (pogodba). Zanimivo in pomembno je bilo tudi razmišljanje, ki je pokazalo na pomen zaščite lastnika pri prevelikem obisku ljudi v gozdu, ki izvajanje gozdnih del večkrat tudi ovirajo.

 

Ob zaključku okrogle mize so bila povzeta naslednja stališča:

  • inštitucije morajo na področju osveščanja o varnem delu v gozdu sodelovati;
  • tečaji morajo biti kakovostni, poiskati je potrebno poti, da se nekvalitetni tečaji ukinejo;
  • nadaljevati je potrebno s programi izobraževanja v okviru programske sheme PRP ter v naslednji finančni perspektivi poiskati možnosti za večji delež gozdarstva tudi v drugih ukrepih PRP;
  • nujno je sodelovanje kmetov in lastnikov gozdov pri pripravi novega Zakona o gozdovih;
  • zakonodajo je potrebno pripraviti tako, da bo na voljo čim več usposobljenih izvajalcev del v gozdovih;
  • zakon naj omogoči več pristojnosti lastnikom gozdov, kadar ti v svojem gozdu izvajajo sečnjo in spravilo;
  • lastnike gozdov je potrebno seznanjati z obveznostmi, ki jih imajo pri izvajanju ali oddaji del;
  • za izboljšanje stanja v pogledu varnosti in zdravja pri delu ima velik pomen združevanje lastnikov gozdov.

 Naj zaključimo, da je okrogla miza uspela in da je prispevala zanimive, uporabne in koristne predloge, ki bodo odgovorne, institucije in nevladne organizacije usmerile v ustrezno reševanje problema.

 ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, J.B.

 

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook