Gozdarstvo objavil

POMLAJEVANJE IN OBNOVA GOZDA

Vedeti moramo, da naravna obnova gozda zahteva bistveno manj denarja kot pa za drugačno obliko obnove. Dandanes se vse bolj spodbuja naravno obliko obnove. Fiziološko staranje narekuje obnovitveni cikel pospešuje bolezni. Izhodišča za na podlagi katerih se določi čas in trajanje obnove posameznega sestoja sta dobro poznavanje ekologije okolja gozda ter upoštevanje ekonomskih okvirov. Kadar naravna obnova ni uspešna moramo izpeljati umetno obnovo. Površine, katere bomo obnovili pripravimo z urejanjem sečnih ostankov. Na ta način povečujemo hranila v tleh in vplivamo na razmere na tleh. Nato pa izvedemo pritalno vegetacijo. Priprava tal je zahtevnejše in dražje opravilo.

Zaradi mnogih prednosti je sadnja veliko bolj pogosta kot pa setev. V primeru, da obnova ni uspešna govorimo o dopolnilni sadnji. Z leti se uspeh sadnje zmanjša, zahteve mladih dreves pa so vse večje. Z izrazom premena pa označujemo načrtno zamenjavo drevesnih vrst sestoja zaradi ekoloških ali pa tudi gospodarskih razlogov. Za premeno se odločimo takrat, ko je rastnost izrazito manjša od rodovitnosti, če gre pri tem za nevitalne sestoje ali pa izčrpane oblike gozdov. Cilj premere je, da se postopoma oblikuje stabilni gozdni ekosistem.

Ko drevja preneha rasti odmre. Če ga takrat pustimo v naravnem toku tudi razpade. Drevesa, ki odmrejo so izpostavljena razgraditvi iz organskih v anorganske snovi. Poznamo stoječe in ležeče drevo. Po domače jim rečemo sušica in podrtica. Sušica je več kot 2 metra stoječe mrtvo drevo, ki ima premer več kot 10 cm. O podrtici pa govorimo takrat, kadar je stoječi del nižji. Drevesa propadejo zaradi notranjih ali pa zunanjih vplivov.  Večje količine odmrlega drevja povzroči ujme.

V preteklosti so gospodarja gozda, ki je imel v svojem gozdu sušico ali pa podrtico označili za nevestnega gospodarja gozda. Tako ravnanje naj bi vplivalo na širjenje bolezni, ogrožala pomlajevanje in tudi preostala drevesa. Za naselitev odmrlega drevesa je odvisno od drevesne vrste, njene starosti in velikosti drevesa ob smrti. Odmrla drevesa so torej pomembna. Pomembni pa so tudi veliki ostanki, ki imajo predvsem večje odpadle veje in korenine. Na začetku razkroja lesa se nanj naselijo glive in lišaji, kasneje pa tudi višje rastline.

Pomembno je, da v gozdu ostane čim več sečnih ostankov ali pa odmrlih dreves. Če jih odstranimo ven iz gozda s tem odnašamo iz gozda organske in mineralne snovi. Na tak način tla osiromašimo. Na požarno ogroženih območjih je težko določiti število odmrlih dreves.

Način gospodarjenja lastnikov z gozdi je nekoliko povezana tudi z njihovimi ekonomskimi položaji. Ponavadi gospodarsko neodvisen lastnik drevesa prepušča razkroju, gospodarsko odvisen pa iz gozda odstranjuje že oslabela drevesa. Količina odmrlega drevja v naših gozdovih je okoli 10m3/ha. Odmrlo drevje je zelo pomembno za rastline in živali.

Za gozdna tla sta značilni pestrost talnih razmer in ohranjenost talnih plasti.

(VIR: knjigagospodarjenje z gozdom za lastnike gozdov Mirko Medved, Ljubljana: Kmečki glas, 2011)

S.P.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook