Pomlajevanje starih sadnih dreves

Drevesa, ki so zelo visoka jih le s
težavo oskrbujemo in obiramo sadje. Ko pa se drevo stara je praviloma
tudi rodnost manjša, plodovi so manjši in slabše kakovosti. Ukrep s
katerim bomo drevesu podaljšali življenjsko dobo in ga lažje oskrbovali
je pomlajevanje dreves.
V dobi mirovanja drevesa je tudi primeren čas za ta ukrep. S staranjem
se prične tudi postopno odmiranje drevesa ta dva procesa lahko
zaustavimo z močno rezjo. Z uspešnim pomlajevanjem lahko taka drevesa,
ki bi sicer počasi propadala, gojimo še nekaj desetletji. Sam uspeh
pomlajevanja pa je odvisen od pravočasnega začetka procesa pomlajevanja.
Ta proces začnemo v času staranja in ne odmiranja drevesa.

Pri pomlajevanju je tako pomembna močna
rez, vendar brez ustreznega gnojenja ne bomo dosegli želenega rezultata.
Z gnojenjem namreč spodbujamo rast koreninskega sistema. Pri
pomlajevalni rezi je navadno potrebno izrezati (skrajšati) vrh,
skrajšati ogrodne veje, izrežemo tudi suhe in poškodovane veje. Vse
rezne ploskve zamažemo s cepilno smolo. Kot smo že omenili to rez
opravimo v zimskem času in s tem spodbudimo k rasti speče brste.
Spomladi tako na deblu, debelejših in tanjših vejah iz spečih brstov
poženejo številne mladike. Ker je teh mladik navadno veliko in s tem
tudi preveč jih v juniju oziroma, ko so še zelnate potrgamo (večino).
Pustimo samo tiste mladike, ki so dobro razvite in katere bomo namenili
za razvoj novih vej. Ko mladike, ki smo jih pustili dosežejo dolžino 70
do 120 cm jih nekatere upognemo, da s tem dosežemo nastajanje rodnih
brstov. Upogibamo jih nekje v mesecu avgustu. V naslednjih letih še
izrezujemo odvečne poganjke, saj je rast še vedno zelo bujna in je
poganjkov preveliko število, da bi vse pustili. Le nekaj poganjkov
pustimo in jih privezujemo ter tako počasi izoblikujemo nov kakovosten
rodni les. Zaradi nove rasti poganjkov pričnejo tudi korenine s ponovno
rastjo. Spomladi po tretjem letu po pomladitvi izrežemo odvečne poganjke
in privežemo odbrane poganjke v položno lego.  Ogrodne veje, ki so
ostale, so že lepo obraščene z mladim dveletnim lesom.  Drevo začne na
tem lesu roditi.  Rast novih poganjkov je nekoliko manjša.  Po četrtem
oziroma petem letu dobimo že na novo oblikovano in znižano krošnjo.
Tako drevo je mnogo lažje škropiti, obirati in obrezovati.  Prav tako se
izboljša kakovost plodov in poveča rodnost

Podobno kot pomlajevanje poteka tudi rez
pozeblih dreves s to razliko, da pri teh drevesih izvajamo rez
spomladi, ko iz poškodovanih vej in spečih očes poženejo novi poganjki.
Če je teh mladik preveč jih nato junija razredčimo. Pri rezi konec
naslednje zime izrežemo suhe veje ali celo deblo. Ko odrežemo vejo ali
deblo je priporočljivo rezno ploskev zamazati s cepilno smolo, da
preprečimo vdor škodljivcem in širjenje bolezni.
V dveh do treh letih iz poganjkov lahko uspemo vzgojiti novo krošnjo.

Avtor: Ivan Bučar

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook