Zanimivosti objavil

Ponarejeno ekstra deviško oljčno olje – kako se zaščititi

V Italiji se na področju ekstra
deviškega oljčnega olja še kar vrstijo goljufije. Kot je pokazala
preiskava je že vsaka tretja steklenica najžlahtnejšega med oljčnimi
olji ponaredek.

Zadnja novica o sumljivi kakovosti olja prihaja iz nakupovalnih polic v
pokrajini Ascoli Piceno (Marke). Regionalna agencija za varstvo okolja
za deželo Marke (Arpam) je pred kratkim analizirala 68 vzorcev ekstra
deviškega olja in sicer tako v samih oljarnah kot tudi proizvode
kupljene v maloprodaji. Rezultat? Kar ena tretjina vzorcev v
supermarketih naj ne bi dosegala pogoje za ta kakovostni razred.

Vsi vzorci so bili analizirali s testom, ki zazna prisotnost alkil
estrov. To so pokazatelji (indikatorji) slabe kakovosti deviških olj.
Slaba kakovost je lahko tudi posledica nepravilnega skladiščenja oljk po
spravilu in pred samim mletjem. Iz takšnih oljk dobimo za prehrano
neužitno olje, katerega je potrebno rafinirati. In kako prelisičijo
končnega kupca pri organoleptičnih lastnostih, katere so glavni
pokazatelj izvorne slabe kakovosti? Preprosto. Olje pridobljeno na tak
način “popravijo” tako, da ga ustrezno odišavijo in primešajo del
kakovostnega ekstra deviškega olja z intenzivno sadno aromo. Na takšen
način pridobijo vsaj navidezno kakovosten proizvod katerega povprečen
kupec ne zazna.

Ernesto Corradetti – pristojen za kemične analize pri Arpam navaja:
“Povprečna koncentracija alkil estrov v vzorcih pridobljenih iz oljarn
je bila zelo nizka, okrog 15 miligramov na kilogram. Medtem ko je bila
povprečna vsebnost alkil estrov v vzorcih pridobljenih iz nakupovalnih
polic (trgovin) okrog 150 miligramov na kilogram.”

Analiza ekstra deviških oljčnih olj se je nanašala samo na vzorce
pridobljene v deželi Marke. Vendar ta primer da slutiti, da je problem
goljufanja pri kakovosti tovrstnih olj lahko veliko bolj razširjen.
Dandanes je ponarejanje vsakodnevna stvar in tudi pri oljih vse kaže da
to ni nič novega. Nekateri “proizvajalci” uporabljajo oljčno olje in
nekakovostne ponaredke uvožene iz tujine (Španije, Grčije, Tunizije,
Turčije in Sirije) in s pomočjo preprostih toplotnih in fizikalnih
tehnik lahko iz proizvoda izločijo neprimeren vonj in kislost. Nato
primešajo kakovostno ekstra deviško oljčno olje italijanskega porekla.
Sledi še etiketiranje. Takšne izdelke nato postavijo na prodajne police
in prodajajo pod oznako oljčno olje “italijanskega porekla”.

Kako se zaščititi pred goljufijami?

Pozor na etiketo in ceno! Zakon določa, da mora biti na etiketi
označeno kdaj gre za 100% italijansko olje – se pravi iz oljk
pridelanih in predelanih v Italiji. V nasprotnem primeru je označen drug
izvor (npr. mediteranski zaliv). Drugi pomemben pokazatelj same
kakovosti je cena olja. Ekstra deviško oljčno olje za 3 ali 4  evre,
mora v kupcu upravičeno vzbuditi dvom o samem poreklu in kakovosti
izdelka.

Ekstra deviško oljčno olje je olje pridobljeno iz prvega stiskanja oljk z
mehansko metodo. Se pravi brez uporabe kemičnih procesov ali snovi
oziroma v takšnih pogojih, ki ne vplivajo na samo spremembo olja.
Kislost ne sme presegati 0,8%. Poleg tega ekstra deviško ne sme imeti
nobene senzorične napake.

Vir:
http://notizie.virgilio.it/tecnologia/olio-extra-vergine-frodi.html
Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook