Kmetijstvo objavil

Poročilo o dolgoživosti krav molznic v letu 2009

Kmetijski
inštitut Slovenije je konec februarja 2010 predstavil poročilo
raziskave dolgoživosti krav molznic v Sloveniji v letu 2009. Pomen
ugotavljanja dejavnikov, ki vplivajo na dolgoživost krav molznic, je po
mnenju inštituta tudi današnja nizka prodajna cena mleka, zaradi katere
je potrebno poiskati notranje rezerve in s tem izboljšati ekonomski
rezultat pri prireji mleka. Dolgoživost je eden od parametrov, s katerim
lahko precej izboljšamo učinkovitost reje. V preteklosti je bil glavni
poudarek pri selekciji krav molznic predvsem na količini mleka. Velika
količina mleka pa je negativno povezana z dolžino proizvodne dobe. Krave
z veliko mlečnostjo zdržijo v proizvodnji krajše obdobje in tako ne
izrazijo potenciala v polni meri. Dolgoživost in življenjsko prirejo
krav molznic v slovenskih rejah so na inštitutu raziskali preko
parametrov: preživetje, število telitev, dolžina proizvodne dobe,
življenjska prireja mleka, življenjska prireja maščob, življenjska
prireja beljakovin in količina mleka na proizvodni dan. Rezultate o
dolgoživosti in življenjski prireji so ločili po glavnih pasmah v
slovenskih rejah krav molznic: rjava, črno-bela, lisasta in križanke z
lisasto pasmo in montbeliard pasmo ali rdečim holštajnom.

Preživetje je eden glavnih parametrov dolgoživosti krav molznic. Pri tem
parametru so podatki inštituta pokazali, da je rjava pasma krav dobro
prilagojena razmeram za rejo pri nas. Brez uspešne reprodukcije si ni
mogoče zagotoviti plemenskih telic za nadomestitev izločenih krav. Pri
številu telitev so se v obdobju petih let najbolj izkazale križanke z
lisasto pasmo. Rejam usmerjenim v rejo molznic pomeni mleko glavni tržni
proizvod. Raziskovalci opozarjajo, da je zmotno mišljenje, da velika
dnevna mlečnost pomeni tudi ekonomsko uspešno rejo. Krave z veliko
dnevno mlečnostjo imajo več zdravstvenih in plodnostnih problemov, ki
posledično vodijo v hitrejše izločitev krave in slabšo ekonomsko
učinkovitost. Cilj vsakega rejca mora biti povečevanje življenjske
prireje mleka ob čim boljšem zdravstvenem stanju molznic. Podatki
raziskave kažejo, da dosegajo največjo življenjsko prirejo mleka krave
črno-bele pasme. Dalje je življenjska prireja maščob močno povezana z
življenjsko prirejo mleka. Tako so v petih letih po prvi telitvi največ
maščob priredile krave črno-bele pasme. Prav tako je tudi življenjska
prireja beljakovin močno povezana z življenjsko prirejo mleka.
Beljakovine so tudi najpomembnejša komponenta pri oblikovanju odkupne
cene mleka. In tudi v okviru tega parametra se po podatkih raziskave
najvišje uvrščajo krave črno-bele pasme. Izmed vseh predstavljenih
parametrov pa je količina mleka na krmni dan tisti parameter, s katerim
si najlaže pomagamo pri oceni dnevnih prihodkov iz prireje količine
mleka. Izmed raziskovanih pasem krav so največ mleka na krmni dan
priredile krave črno-bele pasme (19,0 kg), sledijo križanke z lisasto
pasmo (14,9 kg), krave rjave pasme (14,2 kg) in krave lisaste pasme
(12,9 kg).

Raziskovalci inštituta na podlagi rezultatov raziskave ugotavljajo, da
rjava pasma krav dosega najvišjo stopnjo preživetja ter zdrži v
proizvodnji najdaljše obdobje. Križanke z lisasto pasmo, krave rjave in
lisaste pasme imajo največje število telitev. Krave črno-bele pasme pa
dosegajo najboljše rezultate v življenjski prireji mleka, maščob in
beljakovin ter največjo količino mleka na krmni dan.

Vir: www.govedo.si 

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook