Kmetijstvo objavil

Poročilo o ukrepih kmetijske politike v letu 2009

Leto 2009 ni prineslo pomembnejših
vsebinskih sprememb v kmetijski politiki. To velja tako za tržno cenovno
politiko, kot za politiko razvoja podeželja. V podobnem obsegu so se
izvajale in sofinancirale tudi javne službe in splošne storitve za
kmetijstvo.

Neposredna plačila kmetijskim proizvajalcem, kot najpomembnejši ukrep
tržno cenovne politike, so se tretje leto zapored izvajala po novi shemi
v skladu z reformo skupne kmetijske politike. Slovenija je z reformo
izbrala kombinirano shemo neposrednih plačil. Gre za kombinacijo
proizvodno vezanih plačil (25% proizvodne pomoči za hmelj, 65% posebne
premije za bike in vole, 50% premij za drobnico), zgodovinskih dodatkov
(80% premij za mleko, 30% vseh premij za govedo, 100% plačil za sladkor)
in enotnih regionalnih plačil (ločeno za njive in trajno travinje),
izkoristila pa je tudi možnost uvedbe dodatnega plačila za poseben način
reje in izboljšanje kakovosti (proizvodno vezano plačilo za ekstenzivno
rejo ženskih govedi). S prehodom na novo shemo se večina neposrednih
plačil veže na kmetijsko zemljo v rabi (t.i. plačilne pravice),
odločitev o vrsti proizvodnje pa je prepuščena proizvajalcem. Pogoj za
uveljavljanje vseh pravic do neposrednih plačil je spoštovanje pravil in
zahtev navzkrižne skladnosti, ki so predpisane z evropsko in nacionalno
zakonodajo in se nanašajo na področje zdravja živali in rastlin,
ohranjanja virov pitne vode ter ohranjanje rastlinskih in živalskih
habitatov.

Med novostmi, ki so bile uveljavljene v letu 2009, kaže omeniti predvsem
možnost uveljavljanja plačilnih pravic za vsa kmetijska zemljišča v
uporabi, vključno z vinogradi, vendar v okviru pravic, ki so bile
dodeljene v letih 2007 in 2008 (vinogradom plačilne pravice niso bile
dodeljene). Od leta 2009 se plačilne pravice na novo dodeljujejo le iz
nacionalne rezerve. Med novostmi je tudi odprava obveznosti prahe,
čeprav prahe že v letu 2008 ni bilo potrebno izvajati (stopnja prahe
0%). Regionalna plačila na enoto so ostala enaka kot v letih 2007 in
2008, ravno tako višina večine neposrednih plačil, ki so tudi po reformi
proizvodno vezana. Izjemo predstavljajo plačila za stročnice in
lupinasto sadje, ki so porasla za 12,5% oziroma na 90% primerljive ravni
v EU 15 (v letu 2008 80%).

Pri ukrepih za stabilizacijo trga v letu 2009 ni bilo večjih novosti.
Izvajali so se vsi standardni ukrepi v okviru tržnih ureditev (izvozna
nadomestila, podpora skladiščenju, različne oblike podpore porabi),
kakor tudi ukrep razdelitve hrane iz intervencijskih zalog socialno
najbolj ogroženim osebam. Za razliko od leta 2008, ko zaradi visoke
ravni cen ni bilo izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke, je
bilo ta v letu 2009 zopet mogoče uveljavljati. V okviru tržne ureditve
za vino je bila z letom 2009 na novo uvedena podpora zeleni trgatvi
grozdja, ki naj bi prispevala k uravnoteženju ponudbe in povpraševanja
na trgu vina.

Zaradi zaostrenih razmer so bili v letu 2009 uporabljeni tudi nekateri
izjemni ukrepi podpore pridelovalcem in sicer za blažitev poslabšanja
ekonomskega položaja pri prireji mleka zaradi velikega padca cen in pri
pridelavi krušnih žit zaradi manjšega pridelka in slabe kakovosti v
območjih z obilnimi padavinami v času žetve, razpisana pa je bila tudi
pomoč živinorejcem za nadomestilo škode zaradi bolezni rejnih živali v
povezavi z izbruhom vraničnega prisada ter čebelarjem za nadomestilo
škode zaradi pomorov čebel. Te pomoči se v celoti financirajo iz
nacionalnih sredstev kot dovoljene državne pomoči (po pravilu ‘de
minimis’).

V letu 2009 se je nadaljevalo sofinanciranje zavarovalnih premij za
zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostjo toče, požara in udara
strele ter živali za primer bolezni, pri čemer se je višina
sofinanciranja za rastlinske pridelke dvignila na 50% obračunane
zavarovalne premije (v letu 2006 40%), za živali pa je ostala
nespremenjena (določena v absolutnem znesku na glavo živali). V imenu
upravičencev sofinanciran del premije uveljavljajo zavarovalnice.
Pomemben vpliv na znižanje stroškov v kmetijstvu bo imela že v letošnjem
letu tudi sprememba na področju vračila trošarine za energente, ki se
porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Sredi januarja
2009 je bila namreč uveljavljena sprememba pravilnika, ki tudi večjim
kmetijam omogoča sprotno uveljavljanje vračil trošarine že med letom. To
je bilo prej omogočeno le pravnim osebam in podjetnikom. Poleg tega je
bil s spremembo Zakona o trošarinah, ki je začel veljati sredi leta
2009, odstotek vračila trošarine na plinsko olje za porabo v kmetijstvu
in gozdarstvu povišan s 50% na 70%.

Večina ukrepov kmetijske strukturne politike in politike razvoja
podeželja se je tudi v letu 2009 izvajala v okviru Programa razvoja
podeželja 2007-2013. Skupni obseg javnih sredstev za vse štiri osi za
celotno programsko obdobje (iz EU in nacionalnega proračuna) znaša 1,153
milijarde evrov.

Iz nabora ukrepov prve osi, ki so namenjeni izboljšanju konkurenčnosti
kmetijskega, živilskega in gozdarskega sektorja, je bilo do konca
septembra 2009 postopoma objavljenih 31 javnih razpisov (od tega 11 v
letu 2009) za vseh 10 ukrepov, ki se izvajajo v celotnem programskem
obdobju (ukrep EU standardi se je zaključil z letom 2007). Skupaj je
bilo razpisano 251,5 milijona evrov javnih sredstev (od tega v letu 2009
125,2 milijona EUR) oziroma okoli 70% okvirno razpoložljivih sredstev
te osi za celotno programsko obdobje (brez upoštevanja prenesenih
obveznosti iz predhodnega programskega obdobja). Več kot dve tretjini
javnih razpisov (22, od tega 9 v letu 2009) je v tem času že zaprtih. Do
konca septembra je bilo skupaj odobrenih 3.020 vlog (od tega 1.140 v
letu 2009) v skupni višini 144,2 milijona evrov (od tega 44 milijonov
EUR v letu 2009), kar predstavlja okoli 36% skupno razpoložljivih
sredstev za celotno obdobje 2007-2013. Od skupnega obsega odobrenih
sredstev v okviru 1. osi jih je bila skoraj polovica namenjena za ukrep
posodabljanje kmetijskih gospodarstev, pri čemer so prevladovale naložbe
v nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme za
osnovno kmetijsko pridelavo. Po obsegu odobrenih sredstev drugi
najpomembnejši ukrep je podpora za mlade prevzemnike kmetij.

V okviru druge osi, ki zajema ukrepe podpore območjem z omejenimi
dejavniki in kmetijsko-okoljske ukrepe, se pogoji za uveljavljanje
plačil ter njihova višina glede na leto prej ni spremenila. Pri
kmetijsko-okoljskih ukrepih so v letošnjem letu nekaterim upravičencem
potekle petletne pogodbe po stari shemi (SKOP), nove petletne obveznosti
po novem programu (shema KOP) pa je bilo mogoče v tem letu prevzemati
le za ekološko kmetovanje in travniške sadovnjake ter podukrepe za
ohranjanje posebnih habitatov (vlažni ekstenzivni travniki na območjih
Natura 2000, travniški habitati metuljev, steljniki).

Za ukrepe tretje osi, katerih cilj je izboljšanje kakovosti življenja na
podeželju in diverzifikacija podeželskega gospodarstva, je bilo do
sedaj objavljenih 12 javnih razpisov (od tega 4 v letu 2009) za vse 4
ukrepe, predvidene v programu. Z njimi so bila razpisana sredstva v
skupni višini 124,3 milijona evrov (od tega 51 milijonov EUR v letu
2009), kar predstavlja 94% vseh razpoložljivih sredstev v okviru te osi
za celotno obdobje 2007-2013. Do konca septembra je bila zaprtih skupaj 9
razpisov (od tega 5 v letu 2009), v okviru katerih je bilo odobrenih
357 vlog (od tega 162 v letu 2009) v skupni vrednosti 33,2 milijona
evrov (od tega 15,3 milijona EUR v letu 2009), kar predstavlja okoli
četrtino razpoložljivih sredstev te osi za celotno programsko obdobje.
Največ vlog in sredstev je bilo odobrenih za ukrep ustanavljanje in
razvoj mikropodjetij ter ukrep diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti.

V okviru 4. osi (Leader) se je po obdobju priprave in ocene lokalnih
razvojnih strategij  pričelo z izvajanjem in sofinanciranjem izvedbenih
projektov. Za leto 2009 je bilo potrjenih 28 letnih izvedbenih načrtov, v
katerih je opredeljenih 257 projektov. Preostalih 5 letnih izvedbenih
načrtov bo predvidoma potrjenih do konca leta. Javni razpis za ukrepe
Leader, s katerim so bila razpisana sredstva te osi za celotno
programsko obdobje (33,8 milijona evrov), je bil objavljen že v letu
2008.

Ukrepi kmetijske strukturne politike in politike razvoja podeželja, ki
niso del Programa razvoja podeželja 2007-2013, so se tudi v letu 2009
izvajali v okviru specifičnih programov (vinogradništvo, čebelarstvo,
nacionalni programi strukturne politike ipd.), pri katerih je v
primerjavi z letom 2008 prišlo le do manjših sprememb. Med njimi kaže
omeniti predvsem nove javne razpise za pomoč kmetijskim gospodarstvom ob
izjemnih dogodkih (požar, strela, smrt, invalidnost, nesposobnost za
delo) ter nove ukrepe za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih
proizvodov (dva ukrepa), ki pa so po obsegu sredstev razmeroma skromni,
financirajo pa se v celoti iz nacionalnih sredstev (državne pomoči).
Vir: www.kis.si

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook