Kmetijstvo objavil

Posebna vrsta hrane

Povečane zahteve trga po visoko
kakovostnih prehranskih izdelkih ponujajo manjšim pridelovalnim obratom
vrsto možnosti. Vendar jim lahko mnogi dejavniki, kot so njihova
individualna majhnost, zahtevani standardi za proizvodnje obrate,
pomanjkanje marketinškega znanja in težave pri dostopu do informacij,
omejijo, če ne celo onemogočijo izkoriščanje teh trgov. Poleg tega rast
tega trga tudi spodbuja povečevanje podjetniške aktivnosti in s tem
konkurence, ne le med novimi in razvijajočimi se majhnimi proizvodnimi
obrati, ampak tudi iz možnih večjih obratov, ki poizkušajo izdelovati
tržne izdelke, ki v tistem trenutku veljajo za tržno nišo. Obstaja
veliko primerov po vsej Evropi, ki ponazarjajo široko paleto strategij,
ki jih je dobro preučiti, ko si majhen pridelovalni obrat hrane izbere
za cilj takšen trg. 


Hiter pregled posebnih vrst hrane –  evropska perspektiva

Dokaz za ekonomsko/tržno pomembnost
posebnih vrst živil lahko najdemo v raziskavi, ki se je ukvarjala s
predelovanjem na kmetijah. Tržna raziskava, narejena v štirih evropskih
državah (Nemčija, Belgija, Francija in Velika Britanija), je ugotovila
visoko stopnjo prodornosti porabe izdelkov s kmetij (kot so maslo, sir,
kruh…). V Franciji je ta stopnja najvišja, saj kar 60% ljudi, ki so
sodelovali v raziskavi, trdi, da občasno uporabljajo takšne izdelke. V
Belgiji je več kot polovica vprašanih v raziskavi že kupovala kmečke
izdelke, v Nemčiji in VB pa je ta delež 44% oz. 35%. A kljub temu jih le
okrog 10% (v Nemčiji, Belgiji in Franciji) uživa te izdelke redno (oz.
vsaj enkrat na mesec), v VB pa celo samo 6,4%. Poleg tega pa ta študija
zaključuje tudi, da je podoba »pravega izdelka s kmetije«
neprepričljiva, še posebej pa razvodeni v dolgih prodajnih verigah.

Ista študija je raziskovala tudi dobavni
konec verige; pregledovala je torej to, kako kmetje predelujejo hrano
na kmetiji. Povprečna velikost kmetije, ki se ukvarja s to dejavnostjo,
je bila večja kot je povprečna velikost kmetij v vseh državah, ki so jih
pregledovali. Več kot polovica predelovalcev kmetijskih izdelkov, ki so
bili vključeni v raziskavo, je s predelavo začela od leta 1984 naprej; v
Nemčiji (67%), Franciji (55%) in VB (65%). V Belgiji pa je bilo le 30%
vseh projektov začetih po letu 1984. Proces predelave na kmetiji se je
pojavil kot reakcija na spreminjajoče se pogoje na kmetijsko-živilskem
področju, še posebej zaradi okoljske politike. Glavni razlogi za začetek
teh dejavnosti so bili:

– rezervni dohodek,

– zvišanje vrednosti nepredelanih pridelkov,

– osebni interes.  

Predelovanje na kmetiji

Povečevanje konkurenčnosti in
izkoriščanje pozitivnega tržnega razvoja nista edina cilja SKP. Dve
izmed večjih nalog sta tudi ustvarjanje alternativnih delovnih mest in
možnosti zaslužka za kmete ter njihove družine, prav tako pa tudi
integracija okoljskih ciljev v SKP.

»Predelovanje na kmetiji« in neposredna
prodaja sta dva možna načina za povečanje vrednosti nepredelanih
pridelkov na kmetiji. To možnost bi bilo dobro razvijati še posebej na
območjih s slabšimi naravnimi danostmi za kmetijstvo in v regijah, kjer
konkurenčnosti ne moremo zvišati na drug primeren način (peri-urbana
območja). Trg takšnih izdelkov je relativno pomemben, toda količina, ki
pride v poštev, v primerjavi z zmožnostmi industrijskih sistemov še
vedno ostaja majhna,. Kmetje lahko izkoristijo prednost osebnega odnosa s
potrošniki in tako prilagodijo kakovost svojega predelovanja za lokalni
ali mestni mini-trg. Takšne dejavnosti ostajajo vir delovnih mest in
dejavnosti na podeželskih območjih tako dolgo, dokler si industrija in
kmetje ne delajo konkurence, kmetje pa ostajajo upravitelji svojih
dejavnosti, tveganj in dobička.  

Razločevalne lastnosti izdelkov, predelanih na kmetiji

Živilski izdelki imajo različne
lastnosti, in sicer: organoleptične lastnosti (okus, sestavo, aromo,
vonj in videz), gospodarske lastnosti (v glavnem ceno), simbolične in
prenosne lastnosti (podoba izdelka) ter higiensk in prehrambne
lastnosti.

Namen raziskave EU (EU FAIR) je bil
primerjati vse te lastnosti pri: izdelkih s kmetij, industrijskih
izdelkih in izdelkih domače obrti. To so opravili pri štirinajstih
izdelkih (po dva izdelka iz vsake izmed sedmih držav v programu): jogurt
in valenški kozji sir v Franciji; jogurt in jabolčni sok v Belgiji;
skuta in kruh s kmetije v Nemčiji; sir feta in ladothyri v Grčiji; sir
cheddar in med na Irskem; sir cheddar in šunka v VB; sir Sierra d’
Estrella in olje, izdelano na kmetijah na Portugalskem. Uporabili so
naslednjo metodo: Za primerjavo organoleptičnih lastnosti izdelkov so v
vsaki državi oblikovali kvalificirano skupino, ki je opisala senzorični
profil industrijskih, kmetijskih in obrtnih izdelkov. Vsak izdelek je
imel svoje posebne lastnosti. Kvalificirana skupina je lahko razločila
en izdelek od drugega.

Pa vendarle enotne lastnosti živilskih
izdelkov s kmetije ni mogoče določiti. Istovrstni živilski izdelki s
kmetije, izdelani pri različnih proizvajalcih, se lahko med seboj zelo
razlikujejo. Celo pri istem proizvajalcu so lahko lastnosti izdelkov v
eni predelani seriji precej drugačne od tistih v drugi. To še posebej
velja za grški in portugalski sir. Različnost med dvema siroma istega
proizvajalca je lahko večja od razlike med dvema proizvajalcema.

V raziskavi so zaključili, da obstaja
dejanska razlika med organoleptičnimi lastnostmi živilskih izdelkov s
kmetiji in industrijskimi izdelki. Glavni izvor razlik so:

– Surovine. Npr. kakovost mleka je lahko
različna. Sir cheddar iz mleka krav pasme jersey ima rumenkasto barvo,
ki je posledica posebnosti mleka. Lastnosti mleka na začetku in na koncu
obdobja laktacije pri ovcah niso enake. Posledično je sir Sierra
d’Estrella na Portugalskem poltrd poleti in trd jeseni.

– Proizvodne tehnologije. Cheddar iz
pasteriziranega mleka je npr. različen od cheddarja iz surovega mleka
(vonj, aroma in okus niso močno razviti). Pri izdelovanju jogurta kmetje
ne uporabljajo tehnike homogeniziranja. Površina kmečkega jogurta je
bolj smetanasta kot pri industrijskem jogurtu.

Zaznavanje razlik med izdelki

Ko smo torej ugotovili, da so
organoleptične lastnosti kmetijskih izdelkov v resnici drugačne od
lastnosti industrijskih ali obrtnih izdelkov, si lahko zastavimo
naslednje vprašanje: »Ali lahko navaden potrošnik v resnici zazna te
razlike?« V vsaki državi, ki je sodelovala v projektu, so opravili
raziskavo vsakega izmed izdelkov, in sicer na vzorcu 250 potrošnikov.
Potrošnikom so dali primerke kmetijskih, obrtnih in industrijskih
izdelkov. Morali so jih poizkusiti in jim dodeliti oceno od 1 do 9.

Ta test je pokazal, da nepoučen in
običajen potrošnik v resnici zaznava razlike med obrtnimi,
industrijskimi in kmetijskimi izdelki. Potrošnike se tako lahko razdeli v
segmente, zasnovane na izdelkih, ki so jim potrošniki dali prednost.
Kmetijski izdelki ne dobijo vedno najboljših ocen, toda vedno obstajajo
segmenti potrošnikov, ki dajejo prednost tej vrsti izdelkov in prav ti
so običajno potrošniki teh izdelkov. Npr. potrošniki cheddarja s kmetij v
VB dajejo prednost cheddarju s kmetije pred industrijskim.

Običajen potrošnik torej lahko, če mu
omogočimo izdelke poskusiti, ob soočenju z njimi prepozna, da imajo
različni izdelki različne organoleptične lastnosti. Za potrošnike ne
obstaja »idealen izdelek«. Vsak segment potrošnikov daje prednost
različnim izdelkom, z različnimi organoleptičnimi lastnostmi. Z drugimi
besedami, vsak izmed izdelkov, industrijski, obrtni in kmetijski, ima
svoj segment trga.

Vir:www.youthfarm.com

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook