Poslanski NE Jeruzalemu

S sedmimi glasovi ZA in66 PROTI so poslanci zapečatili usodo vinogradniškemu okolišu Jeruzalem Slovenija. Tako bo slovenski vinogradniški zemljevid v bodoče imel še vedno tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev.
Spomnimo. Leta 2006 so v novem zakonu o vinu združili dotedanjih pet štajerskih vinorodnih okolišev v enega – vinorodni okoliš Štajerska Slovenija. Na pobudo nekaterih vinogradnikov iz Prlekije in podjetja Puklavec & Friends (lastnik ljutomerske in ormoške kleti) naj bi se Ljutomersko-Ormoške gorice izločile iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija in se preimenovale v samostojen okoliš Jeruzalem Slovenija. A poslanski ne Jeruzalemu je zaenkrat ustavil prizadevanje za nov – deseti okoliš.
Razlog zakaj so tako glasovali je preprost – neuravnotežen in nenačelen predlog. Stroka pa je dodala svoje. Predlog je pisan na kožo posameznikom, ki bi iz te zgodbe radi postali absolutni monopolist vinorodnega okoliša.

Bistvo celotne zgodbe je: primarno surovino – grozdje ali mošt za kakovostna in vrhunska vina med okoliši ni dovoljeno združevati. Vinogradniki, v primeru da bi predlog šel skozi, bili primorani oddajati svoj pridelek le še v ormoško in ljutomersko klet, ne pa tudi v ptujsko ali radgonsko. Klet naj bi tako z lahkoto pometla s konkurenco in si na ta način zagotovila boljša izhodišča za odkup grozdja pri kooperantih. Nasprotna stran pa svoj predlog utemeljuje z boljšo prepoznavnostjo vin iz »biblijskega« okoliša.

Nepovezani poslanec Vili Rezman je odločitev tako pojasnil: »Skozi to odločnost se vidi, da je bila zaobidena stroka in da so bili gospodarski interesi enih povsem pozabljeni zaradi parcialnih gospodarskih interesov drugih.«
Tudi Milena Rajk direktorica kleti Kapela pri Radencih pojasnjuje zakaj se ni strinjala. Čeprav z novim zakonom njihova klet ne bi bila oškodovana,saj grozdja z območja Ljutomersko-Ormoških goric ne kupujejo, bi pa to škodovalo ostalim večjim kletem.V primeru če bi ostale kleti kupilegrozdje v morebitnem novem okolišu Jeruzalem Slovenija smele uporabiti le za deželna, ne pa tudi za kakovostna vina.

»Glavnino grozdja, kar 95 odstotkov, imamo iz lastnih vinogradov, preostalo dokupimo, vendar le z območja Kapele. Čeprav sodimo v vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, na svojih etiketah označujemo tudi podokoliš Kapela. To bi lahko počela tudi ormoška klet, saj veljavni zakon o vinu nikogar ne ovira, da ne bi marketinško propagiral svojega ožjega pridelovalnega območja,«in še dodala: »Prav je, da je predlagana novela vinskega zakona padla. Naj gre v obravnavo po rednem, ne po skrajšanem postopku, predvidene spremembe je treba predstaviti argumentirano, zaupati stroki in se ravnati po njenem mnenju.«

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook