Posledice suše bodo ogromne

Opis vremenski razmer:

Letos je v večjem delu Slovenije padlo precej manj padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Poleg pomanjkanja padavin pa škodo na rastlinah izrazito povečujejo še visoke temperature in veter, ki močno pospešujeta izhlapevanje vode.

Najhuje je na Primorskem, kjer suša traja že od druge polovice junija, posledice pomanjkanja padavin in visokih temperatur pa se vse bolj kažejo tudi v ostalih delih Slovenije. Tako se suša vse bolj močno kaže na Notranjskem, v Posavju in Beli Krajini, Pomurju in Podravju. Nekoliko manj je izrazita na Gorenjskem in Koroškem, kjer so dobili nekoliko več ploh in posameznih neviht.

 Na Obali je v prvih sedmih mesecih padlo le 250 mm padavin, kar je manj od polovice dolgoletnega povprečja. Na ostalih območjih se stanje razlikuje glede na prehod nevihtnih oblakov, ki pa so v posameznih delih Slovenije s seboj prinašali tudi točo in s tem dodatno prizadeli kmetijske rastline. V Ljubljani je padlo 75 % običajnih padavin za prvih sedem mesecev leta, v Murski Soboti 87 %, na Goriškem 70 % ter v Novem mestu in Celju 73 %.

V prvi dekadi avgusta se je stanje v vseh predelih Slovenije poslabšalo. nadaljeval se je vročinski val, padavin v večjem delu Slovenije ni bilo, razen nekaj vročinskih neviht in manjših padavin v severnem delu države. Tako se sušni stres na rastlinah nadaljuje in še poglablja. (Vir: ARSO). Za naslednjih sedem dni vremenoslovci še ne napovedujejo večjih padavin, tako da bodo posledice vse hujše.

 

ŠKODA NA KMETIJSKIH KULTURAH:

Prizadete so večinoma vse kmetijske kulture, poljščine in zelenjadnice, pa tudi travinje in trajni nasadi, še posebej na nekoliko lažjih tleh in na nagnjenih prisojnih legah.

Zaradi izrazito zmanjšanega pridelka krme (silažna koruza, travinje, krmni dosevki), bodo posledice suše močno prizadele tudi živinorejce.

 

Poljščine:

Koruza:

Posledice suše se močno kažejo na posevkih koruze, ki je na številnih rastiščih začela prezgodaj dozorevati, zastala je v rasti, oplodnja je bila slaba, ponekod sploh ni zasnov storžev. Posledica bodo zelo nizki pridelki, pojavlja pa se tudi koruzna bulava snet, ki bo poslabšala kakovost silaže.

Naknadni krmni dosevki:

Močno so prizadeti naknadni strniščni posevki. Zaradi pomanjkanja vlage je vznik slab, rast je ovirana, intenzivno pa se razvijajo enoletni ozko- in širokolistni pleveli.

Krompir:

Škoda je opazna predvsem na poznih sortah krompirja, ki je predčasno zaključil vegetacijo, zato bodo pridelki precej nižji.

Škoda je tudi na oljnih bučah, sončnicah in ostalih poljščinah.

 

Zelenjadnice:

Kljub namakanju se na zelenjadnica kažejo številne posledice previsokih temperatur. Na plodovkah se tako pojavljajo sončni ožigi na plodovih, ki zmanjšujejo kakovost pridelka in povzročajo gnitje, solatnice prezgodaj uhajajo v cvet, pri cvetači ni nastavkov rož ali pa so te netržne, pri paradižniku je slabša oplodnja in manjši plodovi, pri bučnicah odpadajo plodiči, …Kjer rastline niso bile namakane, je škoda skoraj stoodstotna. Zaradi povečanih potreb po namakanju se ponekod že kaže pomanjkanje vode, obenem pa namakanje pomeni tudi zelo velik strošek.

 

Sadovnjaki:

Plodovi so zaradi suše drobnejši (manjšega kalibra) in odpadajo. V sadovnjakih se kažejo ožigi na plodovih, še posebej tam, kjer ni protitočnih mrež. Odpada tudi listje.

 

Vinogradi:

Grozdje zaradi suše prisilno zori in ima nižjo maso jagod. Posebno so izpostavljene mlade trte, mladi vinogradi na strmih legah. Zaradi zaustavljene rasti bo zmanjšana rodnost v teh nasadih v naslednjem letu.

 

Ostalo:

Škoda zaradi suše se že pozna tudi v gozdovih.

Vir: KGZS

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook