Posledice suše bodo velike

Letos je zaradi zmanjšane količine padavin in njihove
neustrezne prostorske in časovne razporejenosti v večjem delu Slovenije
kmetijskim rastlinam na voljo manj padavin glede na dolgoletno
povprečje. Posledice suše se tako kažejo v večjem delu Slovenije, še
posebej na Primorskem
.

Posledice suše
se kažejo tako na posevkih poljščin in zelenjadnic kot tudi na travinju
in trajnih nasadih. Še posebej je škoda izrazita na lahkih tleh, večjo
škodo pa poleg pomanjkanja padavin povzročajo še visoke temperature, na
Primorskem se suša stopnjuje še zaradi burje. Na Obali je letos padlo le
250 mm padavin, kar je manj od polovice dolgoletnega povprečja. Na
ostalih območjih se stanje razlikuje glede na prehod nevihtnih oblakov,
ki pa so v posameznih delih Slovenije s seboj prinašali tudi točo in s
tem dodatno prizadeli kmetijske rastline. V Ljubljani je padlo 75 %
običajnih padavin za prvih sedem mesecev leta, v Murski Soboti 87 %, na
Goriškem 70 % ter v Novem mestu in Celju 73 %.

Na travinju izpad vsaj ene košnje

Pridelek
na travinju bo bistveno zmanjšan, v določenih predelih Slovenije druge
in tretje košnje sploh ni. Posledice pa bodo tudi dolgotrajnejše, saj je
suša povzročila propad določenih vrst trav in detelj, zato bo potrebno
nekatere travnike obnoviti.

Koruza marsikje predčasno dozoreva

Posledice
suše se močno kažejo tudi na posevkih koruze, ki je na številnih
rastiščih začela prezgodaj dozorevati, zastala je v rasti, oplodnja je
bila slabša, ponekod sploh ni zasnov storžev. Posledica bodo zelo nizki
pridelki, pojavlja pa se tudi koruzna bulava snet, ki bo poslabšala
kakovost silaže. Močno so prizadeti naknadni strniščni posevki. Zaradi
pomanjkanja vlage je vznik slab, rast je ovirana, intenzivno pa se
razvijajo enoletni ozko- in širokolistni pleveli. Škoda je opazna tudi
na poznih sortah krompirja, ki je predčasno zaključil vegetacijo, zato
bodo izpadi pridelkov od 30-50 %. Prizadete so tudi druge poljščine.

Zelenjadnice zaradi ožigov prizadete kljub namakanju

Kljub
namakanju se na zelenjadnicah kažejo številne posledice previsokih
temperatur. Na plodovkah se tako pojavljajo sončni ožigi na plodovih, ki
zmanjšujejo kakovost pridelka in povzročajo gnitje, solatnice prezgodaj
uhajajo v cvet, pri cvetači ni nastavkov rož ali pa so te netržne, pri
paradižniku je slabša oplodnja in manjši plodovi, pri bučnicah odpadajo
plodiči, …Kjer rastline niso bile namakane, je škoda skoraj stoodstotna.
Zaradi povečanih potreb po namakanju se ponekod že kaže pomanjkanje
vode, obenem pa namakanje pomeni tudi zelo velik strošek.

Tudi trajnim nasadom ponekod že trda prede

Prizadeti
so tudi trajni nasadi. V sadovnjakih se kažejo ožigi na plodovih.
Plodovi so zaradi suše drobnejši in odpadajo. Vinska trta je na sušo
sicer najbolj prilagojena, vendar se predvsem na Primorskem posledice
suše že kažejo. Če se bo suša še nadaljevala, bodo posledice tudi
drugod.

Prizadetim kmetom priporočamo, da se po strokovne
nasvete glede pravilnega ukrepanja pri tehnoloških opravilih (gnojenje,
setev, spravilo, zaščita pridelka …) obrnejo na lokalno pristojnega
kmetijskega svetovalca.

 

Suša spada med
naravne nesreče, proti kateri se v Sloveniji ni mogoče zavarovati, zato
se v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč odprava njenih
posledic sproži le, če škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov
državnega proračuna. Za sprožitev postopkov je pristojen župan občine
kjer je škoda nastala. Župan poda pisno obvestilo o prizadetih območjih
na regijsko pristojno izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje. Le-ta
izvede terenski ogled in potrdi območje nesreče ter izdela predhodno
oceno poškodovanosti, ki v primeru upravičenosti vodi v nadaljnje
postopke.

KGZS 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook