Zanimivosti objavil

Postopki priznavanja zaščitnega znaka

Prekmursko gibanico in idrijske žlikrofe najbrž poznate. Gre za slovenski dobroti, za kateri pa morda ne veste, da sta obe vpisani v register Zajamčenih tradicionalnih posebnosti. V zadnjem času so taka priznanja vedno bolj zanimiva, zato v tem prispevku predstavljamo postopek priznavanja zaščitnega znaka.

 

Postopek zaščite posebnih kmetijskih pridelkov poteka v več fazah in sicer je potrebno najprej pripraviti vlogo, temu sledi postopek priznavanja zaščitnega znaka, ter postopek ugotavljanja skladnosti ter kontrola-certificiranje, šele nato se poda vlogo za podelitev zaščitnega znaka.

 

Vlogo za priznanje zaščitnega znaka lahko poda združenje pridelovalcev in predelovalcev iz geografskega področja, kjer se pridelava oziroma predelava izvaja. Če je fizična ali pravna oseba na nekem področju edina proizvajalka nekega kmetijskega pridelka ali živila, pa lahko vlogo poda sama. Vsebino vloge in potek postopka za priznavanje zaščitnih znakov predpisujeta Uredbi Sveta (ES) št. 510/2006 in št. 509/2006 ter Pravilnik o postopkih zaščite kmetijskih pridelkov oziroma živil (MKGP, 2011). Če je vloga za priznavanje popolna, se obvesti javnost v Uradnem listu RS ali drugem javnem glasilu, da je vloga prispela.

Priznanje kmetijskega pridelka ali živila pa velja le na območju RS, dokler ministrstvo ne pošlje vloge na presojo Komisiji EU.

 

Ko se postopek priznavanja zaščitnega znaka zaključi, se začne certificiranje, kar pomeni, da neodvisna organizacija kontrolira vsa pravila proizvodnje in seveda ostale pogoje, ki so navedeni. Brez certificiranja proizvajalca se zaščiteni proizvodi na trgu ne smejo prodajati.

 

Vlagatelju, ki izpolnjuje predpisane pogoje za podelitev zaščitnega znaka, minister z odločbo podeli zaščitni znak, novost pa se vnese v evidenco potrjenih zaščitnih znakov posebnih kmetijskih pridelkov oz. živil, pa tudi v evidenco proizvajalcev. Kot že omenjeno, mora ministrstvo vloge posredovati naprej še komisiji EU, ki preveri, če je vloga za registracijo popolna in če so pogoji izpolnjeni, vlogo objavijo v uradnem listu EU. Če se vloga zavrne na tem nivoju, izdelek izgubi priznanje tudi na ozemlju Slovenije. Če v šestih mesecih Komisija ne dobi ugovora zoper registracijo, se izdelek vpiše v Register zajamčenih tradicionalnih posebnosti.

 

V Sloveniji se število zaščitenih kmetijskih pridelkov oziroma živil vztrajno veča, do konca marca 2012 pa bilo vseh skupaj 39, od tega je bilo certificiranih kar 27. Od teh 27 je 11 proizvodov registriranih tudi pri Komisiji EU, torej so zaščiteni tudi na tej ravni. Med drugim spada v zadnjo skupino nanoški sir in prleška tünka, zgornjesavinjski želodec in belokranjska pogača. Vsekakor so to jedi, na katere ne bi smeli pozabiti in prav je, da jih zaščitimo, saj so vendar naše, slovenske.

 

Vir:

 

Jerman, Jerca

 

2012    Odnos slovenskih potrošnikov do zaščitnega znaka zajamčena tradicionalna

          posebnost na primeru prekmurske gibanice in idrijskih žlikrofov. Diplomsko

          delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za

          živilstvo.  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook