Kmetijstvo objavil

POSVET AGRA: KAM IZ INTEGRIRANE PRIDELAVE: NAPREJ V EKOLOŠKO ALI NAZAJ V KONVENCIONALNO?

Prihaja čas, ko bo Slovenija morala opustiti integrirano pridelavo. In zato se bodo kmetje morali odločiti po kateri poti bodo nadaljevali; ekološko ali konvencionalno. Integrirana pridelava je naravi prijaznejši način pridelave v primerjavi s konvencionalnim in poteka pod rednim nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov in pristojnega inšpektorata. Kmetovanje poteka v skladu z natančno določenimi pravili in z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. Osnovni cilji integrirane pridelave so tako pridelati zelenjavo, sadje, grozdje in poljščine boljše kakovosti ob upoštevanju številnih načel. Vendar z letom 2014 integrirana pridelava, katere ne ureja evropska zakonodaja, ne bo več kmetijsko-okoljski ukrep, za katerega se pridobivajo državna sredstva.

Prav zaradi tega je Inštitut KON-CERT iz Maribora v sklopu letošnjega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni pripravil posvet, na katerem so govorili predvsem o ekološki pridelavi in predelavi kot pravi poti v prihodnje tudi za slovenskega kmeta. Kot je povedala Valentina Aleksić iz Inštituta KON-CERT pri potrošnikih vse bolj narašča zanimanje za ekološke izdelke. Omenjeni inštitut nadzira že blizu 2000 ekoloških kmetij, ki so vključene v kontrolo. V Sloveniji je sicer sedaj že okoli 2300 eko kmetij. Aleksićeva je dejala, da so pridelki iz ekološke pridelave pridelki najvišje kakovosti. Sicer pa ekološka pridelava poteka v skladu z natančno določenimi strogimi predpisi in pod rednim nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov ter pristojnega inšpektorata. Prepovedana uporaba pesticidov in lahko topnih mineralnih gnojil ter antibiotikov v živinoreji, omejitev uporabe živilskih dodatkov, pomožnih tehnoloških sredstev in drugih snovi, obvezno široko kolobarjenje kot pogoj za učinkovito rabo krajevnih virov ter prepoved rabe gensko spremenjenih organizmov so glavne zapovedi ekološkega kmetovanja.

Med tistimi, ki se je odločil za prehod iz integriranega v ekološko kmetovanje je tudi Marjan Berden iz vasi Hrastje Mota v radenski občini. »Pri našem prehodu iz integriranega v ekološko kmetovanje ni bilo nekih posebnih težav, ker smo določene stvari pripravili prej. Nismo tako intenzivno pridelovali, ker nam je glavna dejavnost pridelava zelenjave in za to smo že prej uporabljali organska gnojila. Tako ob prehodu nismo beležili izpada zaradi pomanjkanja gnojil. Nimamo tudi nekih trajnih plevelov na teh parcelah,« je dejal Berden ter dodal: »Mogoče je pri ekološkem kmetovanju še manj birokracije, ker nimaš težav z vodenjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ker jih tu. Nimaš problema s škropilno tehniko, tako, da ni problemov pri prehodu.« Berden, ki skupaj z družino prideluje poljščine in goji tudi nekaj drobnice in perutnine, se je v zadnjem obdobju, prav zaradi neuporabe škropiv, srečeval s težavami, ki jih povzroča koloradski hrošč. Za zatiranje hrošča so uporabljali mineral, vendar je potrebno pravočasno odreagirati, saj gre za preventivo. Dodal je še, da mu težave povzročajo evidence, katere je potrebno dnevno izpolnjevati, vendar, kot je dejal, skrbijo za evidence sedaj mlajši člani družine, tako, da tudi na tem področju izpolnjujejo vse zahteve ekološkega kmetovanja.

Mateja Jaklič, telefon: 02/5642 112, e-pošta: mateja.jaklic@pomurski-sejem.si

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook