Posvet evropskih fitosanitarnih služb

Namen delavnice je bil razviti
standardno obliko t. i. »plana B« ali »plana najslabšega scenarija« v
strokovni politiki varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki se z
mednarodno trgovino lahko zanesejo v Evropo in tu povzročijo velike
gospodarske škode v kmetijski pridelavi, gozdovih ali drugem naravnem
rastju.

Poleg rednega nadzora rastlinskega blaga
v mednarodni trgovini morajo biti državne organizacije za varstvo
rastlin pripravljene tudi na primere najdb in izbruhov tistih
organizmov, za katere analize izkazujejo veliko tveganje za vnos in
kasnejšo naselitev, ki stalno povzroča škodo. Kot primere, za katere je
primerno pripraviti nacionalni akcijski načrt za primer izbruha in
predvideti potrebne ukrepe za obvladovanje tveganja vnosa, so v
obravnavi aktualni organizmi, zanimivi tudi za Slovenijo.

Azijski kozlički

Azijski kozlički lahko napadajo številne
drevesne vrste v parkih, nasadih in gozdovih. Posamične najdbe že
beležijo v Italiji, Nemčiji in nekaterih drugih evropskih državah zlasti
zaradi uvoza bonsajev in okrasnega javorja s Kitajske v Evropo. Zaradi
številnih gostiteljskih vrst v Sloveniji je v pripravi akcijski načrt v
primeru izbruha.

Hrušev ožig

Hrušev ožig, ki ga povzroča bakterija,
se pojavlja na številnih okrasnih in sadnih rastlinah tudi pri nas,
kljub naporom, da bi širjenje bolezni omejili. Fitosanitarni ukrepi v
Sloveniji so usmerjeni v ohranitev varovanega območja vzhodne in južne
Slovenije ter pridelavo zdravega sadilnega materiala jablan, hrušk in
okrasnih rastlin.

Koruzni hrošč

Koruzni hrošč se je razširil tudi v vsa
pridelovalna območja koruze v Sloveniji. Populacija se skuša z ukrepi
zadržati pod pragom škodljivosti.

Kostanjeva šiškarica

Kostanjeva šiškarica ogroža kostanj v
nasadih in gozdovih, saj se širi iz Italije mimo goriškega območja proti
vzhodu. Udeleženci posveta so si težko dostopne lokacije napadenega
kostanja v okolici Sabotina tudi ogledali in na praktičnem primeru
spoznali ovire, ki onemogočajo radikalne ukrepe izkoreninjanja
škodljivih organizmov.

Organizacijo EPPO je leta 1951
ustanovilo 15 evropskih držav, danes pa združuje 50 držav Evrope,
severne Afrike in severnega dela Azije od Turčije do Kazahstana in
Rusije. To klimatsko, geografsko, ekonomsko in družbeno raznoliko
območje je hkrati pomembno območje mednarodne trgovine z rastlinami in
rastlinskimi proizvodi, zato udeleženci posveta pričakujejo uporabne
rezultate tudi za evropski projekt PRATIQUE, v katerem bodo izkušnje s
posameznimi organizmi tudi znanstveno obdelali.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook