Vrtnarstvo objavil

Potonike, bahate dame naših vrtov

Potonike uvrščamo med najstarejše vrtne rastline saj so podeželske vrtove krasile že v daljni preteklosti. Njihovi veliki, dišeči cvetovi se vztrajno odpirajo in bohotijo v vsej svoji lepoti vse od sredine aprila pa do sredine junija. Mnogi poznavalci estetike vrtov bodo z gotovostjo potrdili, da spadajo potonike med najlepše cvetnice našega planeta. Verjetno to ni daleč od resnice saj zanesljivo drži, da ima prav pri nas samonikla vrsta potonike največji cvet od vseh v Sloveniji rastočih rož.          

Cvetovi potonik so lahko enojni ali vrstnati in različnih barv: roza, rdeči in beli, beli do svetlo rdeči, rdeče vijolični, temno vijolični, vijolični in kremasto beli. Velika večina potonik, ki se bohoti na naših vrtovih izvira iz Kitajske, delimo pa jih na dve skupini in sicer na zelnate in lesnate ali grmaste. Lesnate potonike zacvetijo nekoliko prej kakor zelnate. Predvsem sorte nekaterih zelnatih potonik gojijo tudi za rezano cvetje, saj lahko njihovo steblo s zaprtim cvetnim popkom dlje časa hranimo v hladilnici in jih lažje transportiramo. Pri zelnatih potonikah je značilno, da v jeseni steblo in listje odmrejo, spomladi pa iz zemlje poženejo novi poganjki s rdeče obarvanimi konicami. Stare binkoštne potonike so izvirne slovenske rastline in jim pravimo tudi navadne ali zdravilne potonike. Tako kot večina potonik pri nas tudi te odprejo svoje lepe, velike enojne  cvetove v maju in v začetku junija. So prastar rod, ki ga najdemo po vsej severni polobli. Divje rastoče potonike pri nas najdemo na svetlih kamnitih kraških tleh na Primorskem, predvsem na Slamniku in na Vremščici. Preprosta zgradba cvetov teh potonik nam jasno kažejo, da gre za izvorne rastline.

Prav vse vrste potonik najbolje uspevajo v vrtni zemlji, ki je bogata s humusom s PH od 6 do 7. Najraje imajo sončno do polsenčno lego, ne potrebujejo posebne nege le vsakih nekaj let jih na pomlad in po cvetenju pognojimo s preperelim hlevskim gnojem. Ustreza jim tudi, če jim dodamo malo apna in magnezija ter jih v suši po potrebi kdaj pa kdaj zalijemo. Ne mara presajanja zato, ko jo enkrat posadimo pustimo, da raste na enem mestu več let. Če jo moramo iz kakršnega razloga presaditi se prav rado zgodi, da nam nekaj let ne bo zacvetela. Ko jo sadimo moramo paziti, da je ne sadimo pregloboko sicer nam bo cvetela slabo ali pa sploh ne. Prvih nekaj let je dobro, da korenine zaščitimo pred zimsko zmrzaljo, kasneje pa to več ne bo potrebno. Najboljši čas za sajenje sta oktober in november, ko odpade listje, množimo jo z delitvijo, posamezne rastline pa posadimo na približno meter vmesne razdalje.

Potonik je več sort in več vrst. Pri nakupu sadik zelnatih potonik je najbolje in najvarneje kupiti tisto brez prsti saj lahko tako najbolje preverimo koliko zdrava in kako razvita je gomoljasta korenina.

Več o tem na: http://druzina.enaa.com/Dom/Vrt-in-domace-rastline, http://www.kmeckiglas.com

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook