Kmetijstvo objavil

Pragozd kot vir znanja

Kljub človeškemu poseganju v naravo in
umetnemu urejanju, tudi v Sloveniji še vedno obstajajo področja, za
katere je mogoče predvidevati, da so naravna. Pragozdovi v Sloveniji
zavzemajo predvsem jelovo-bukova in bukova rastišča v Kočevskem Rogu, na
Pohorju srečamo smrekov, jelkov in bukov pragozd, manjši pragozd pa je
tudi v Krakovskem gozdu.

To pa pravzaprav niso pravi pragozdovi,
saj so kljub temu, da človek nanje ne vpliva neposredno, ogroženi zaradi
onesnaževanja. Vendar pa je bil na večini slovenskih rastišč uveden
sistem gozdnih rezervatov, v katerih so bili gozdni sestoji prepuščeni
naravnemu razvoju, kar je odlična podlaga za proučevanje naravnega
razvoja gozdov.

In zakaj bi bilo kaj takšnega potrebno?
Predvsem zato, ker je tudi v sodobnem gojenju gozdov pomemben cilj
uspešnost gospodarjenja z gozdom in poznavanje zgradbe ter razvoja
pragozda je za to pomemben temelj. Z namenom spoznavati in razčleniti
pestrosti pragozda so strokovnjaki določili razvojne faze pragozda. To
so faze, ki so površinsko omejene in strukturno jasno ločene od drugih
delov gozda. Površine lahko zavzemajo od 5 do 50 arov ali več. Razvojne
faze so mladostna, optimalna in terminalna faza.

Mladostno fazo pragozda zaznamuje velika
pestrost, močna rastna moč in hitro napredovanje novega sestoja, ki se
vriva v dele pragozda, ki so v fazi propadanja. Mlada drevesa imajo
zaradi propadanja dreves starejše generacije dovolj svetlobe za uspešno
napredovanje, neodvisno od njihovega socialnega razreda. V
bukovo-jelovem gozdu traja ta faza 50 do 150 let.

O optimalni fazi v razvoju pragozda
govorimo, ko se krošnje dreves mladega sestoja sklenejo in drevesa v
spodnjih legah odmrejo. V tej fazi zaloge lesa dosežejo svoj višek, v
nadaljevanju pa se prirastki dreves skupaj z akumulacijo lesa
zmanjšujejo. Optimalna faza pragozda je dolga in sicer v bukovo-jelovih
rastiščih med 100 do celo 300 let. Začetna vitalnost, ki je za to fazo
značilna, se s časom manjša, gozd pa se s tem približuje naslednji,
terminalni fazi.

Terminalno fazo zaznamuje manjšanje
rastne moči. Faza se deli na fazo staranja in fazo razpadanja. Homogena
struktura gozda počasi dobi vrzeli, kamor se zopet začnejo vrivati
začetne faze nove generacije pragozda. Terminalna faza je pretežno dolga
in traja v bukovo-jelovih dinarskih rastiščih od 100 do 150 let.

V Sloveniji je s predpisom zaščitenih
380 hektarov pragozdov in sicer je poleg pragozda Pečka in Rajhenavskega
Roga pri nas še 8 pragozdnih rezervatov: pragozd na Kočevskem, Strmec
na Stojni, pragozd Krokar na Borovski gori, pragozd Ravna gora, pragozd
Kropa (Rog na Kočevskem), Trdinov vrh na Gorjancih, Šumik na Pohorju in
Prelesnikova koliševka na Kočevskem.

Kot že omenjeno, tudi rezervati niso
nedotaknjeni in so prav tako kot drugi gozdovi izpostavljeni
precejšnjemu onesnaževanju, vendar so kot vir znanja za bodoče
gospodarjenje z gozdom neprecenljivi in kot taki vredni čim bolj
učinkovite zaščite.

Vir:
Perko, Franc
1995 Gojenje gozdov: ekologija, nega in varovanje. Ljubljana: Kmečki glas.

OBJAVIL/A NINA PIRC

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook