Kmetijstvo objavil

Prednost dajmo slovenski hrani

»Zakaj morajo naši otroci jesti staro in gnilo sadje namesto svežega domačega,« je bilo slišati na regijskem posvetu zadružnikov iz Severne Primorske, Južne Primorske in Notranjske, ki ga je gostila Kmetijska zadruga Tolmin. Zadruge so zatrdile, da zadružništvo ponuja še veliko priložnosti, treba bo aktivirati notranjo reorganizacijo, ustrezno kmetijsko politiko in medsebojno povezovanje.

Devet primorskih kmetijskih zadrug združuje preko 2.000 članov, ki predstavljajo pomemben del na slovenskemu trgu saj ponujajo slovenska živila na področju živinoreje in mlekarstva, pridelave sadja in zelenjave ter vinarstva. Kmetijska zadruga Tolmin s svojo verigo od proizvajalca in predelave do trgovine izstopa kot najboljši primer slovenske prakse.

Predsednica koprske Kmetijske zadruge Agraria Jožica Bolčič je na regijskem posvetu opozorila številne člane upravnih in nadzornih odborov zadrug in zaposlene v njih. “Če hočemo v teh kriznih časih ohraniti kmetijstvo, se moramo zadruge povezovati, da bomo lahko konkurirali poceni hrani iz tujine. Prednost dajmo slovenski hrani, zunaj kupujmo, česar nimamo. Sicer bodo naše kmetije propadle. Zakaj morajo otroci v 700 šolah in 600 vrtcih jesti tuje sadje, in ne domačega,« se je skupaj z ostalimi še spraševala.
Skozi okno mečemo tisoč delovnih mest

Velik problem predstavljajo tudi obvezni javni razpisi, ki so prišli v prakso pred dvema desetletjema in so na prvo mesto postavili pogoj čim nižja cena ne pa kakovost živil. S tem pa so odstranili velik del domačih dobaviteljev.
Peter Vrisk, predsednik zadružne zveze pa je o tej problematiki dejal, »Od leta 2008 se glede tega vendarle obrača na bolje, saj v ospredje prihajata tudi kriterija bližine in kakovosti hrane. Podobno je z zelenjavo, ki je več kot polovico kupimo v tujini. Ob tem pa skozi okno mečemo več sto ali celo tisoč delovnih mest, ki jih ponuja pridelava domače zelenjave.«

Pridelovalci sadja in zelenjave iz Slovenske Istre ugotavljajo, da je njihovih izdelkov zmeraj manj na policah slovenskih trgovcev, slovenske kmetije so premajhne in niso sposobne ponuditi slovenskim veletrgovcem takih količin, kot jih ti lahko kupijo na evropskih kmetijskih borzah.

Kmetijska zadruga Tolmn in Agraria s skupnimi močmi načrtujeta spraviti slovenska živila (zelenjavo, sadje in mlečne izdelke) na trg. Tolminci bodo Agrariine trgovine zalagali z mlekom, sirom in drugimi mlečnimi izdelki iz Mlekarne Planika in s suhomesnatimi izdelki iz lani ustanovljene Alpije, Agraria pa bo svoje pridelke prispevala v mrežo trgovin tolminske Kmetijske zadruge, ki je razpredena po celem Posočju. Strokovnjaki menijo, da bi zadruge s svojimi trgovinami (teh je že 360) lahko v bližnji prihodnosti prekašale tudi Mercator. Pri Domžalah se tako obeta prvi trgovski center s slovenskimi pridelki.

Tudi v vinarstvu vidijo, da imajo zadruge še veliko rezerv. »V vinarstvu je marsikaj sistemsko narobe, kar se jasno odraža z zapiranjem kleti. Zdaj je priložnost za povezovanje vinarjev. Le skupaj bomo vino lahko tržili na tujem. Korak naprej smo naredili s skupno promocijo, ki jo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira,« je povedal Silvan Peršolja, koordinator za severno Primorsko v Zadružni zvezi in direktor Vinske kleti Goriška Brda.

Zadružna zveza Slovenije povezuje 76 zadrug z 2913 zaposlenimi in 15.850 člani, ki skupno ustvarijo 640 milijonov evrov prihodkov. Devet zadrug na severnem in južnem Primorskem in Notranjskem pa je leta 2010 zaposlovalo 392 ljudi in povezovalo 2043 članov. Ustvarile so 50 milijonov evrov prometa. (Vir: Primorske novice, 6. februar 2012)
M.V.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook