Kmetijstvo objavil

PREDSTAVITEV PRAKTIČNIH IZKUŠENJ Z EKOLOŠKIH KMETIJ

Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru je na sejmu AGRA v Gornji Radgoni zbral pet ekoloških kmetov, ki so predstavili svojo dejavnosti in izkušnje v ekološkem kmetovanju. Nevenka Poštrak in Bernard Sodek iz omenjenega inštituta sta ob tem dejala, da je že čas za predstavitev dobrih praks in ne le govorjenje o teoriji.

 Marko Slavič iz Vučje vasi v križevski občini, ki ekološko kmetuje od leta 2006. Pričel je s sadjem v starem travniškem sadovnjaku, potem pa je v standarde ekološkega kmetovanja vključil celotno kmetijo. Nima živine, obdeluje pa kar 40 hektarjev kmetijskih površin. Poleg poljščin (pšenica, ajda, koruza) ponuja tudi sokove, jabolka in kis, proizvode pa prodaja v specializiranih trgovinah. Povedal je, da ga kontrole s strani institucij ne obremenjujejo. »To je potrebno delati. Kontrole jemljem kot pozitivne,« je dejal ter dodal, da je bilo v preteklosti potrebnega veliko vloženega truda in časa v ekološko kmetovanje, sedaj pa ima čas tudi razvijanje novih proizvodov. »Odločil sem se za zmanjšanje žit na poljih. Povečujem pridelavo oljnic,« je povedal Slavič. Zaradi tega, ker ekološko kmetuje, ima sicer nekaj manjši pridelek, namesto prepovedanih fitofarmacevtskih sredstev pa se poslužuje ročnega odstranjevanja plevela ter zelenega gnojenja.

 Zvonko Pukšič iz Jastrebcev pri Kogu je med pionirji bio pridelave pri nas. Pričel je leta 1999, ko je bila njegova blizu 10 hektarska kmetija vključena v ekološki nadzor. Dve leti pozneje si je pridobil certifikat in njegova kmetija, ki se ukvarja predvsem s pridelavo zelenjave, je postala ekološka. Vrtnine v lastnem predelovalnem obratu predelajo in ponudijo kot vloženo zelenjavo. »Za ekološko kmetovanje sem se odločil najprej iz osebne odgovornosti do sebe in svojih otrok, nato pa tudi zaradi potrošnika. Za prehod na eko kmetovanje potrebuješ pogum in voljo,« je dejal. Povedal je, da se je pred dobrim desetletjem moral hkrati sprejeti dve odločitvi. Kmetijo iz prašičerejske spremeniti v kmetijo za pridelavo zelenjave ter jo iz konvencionalne preusmeriti v ekološko. Dodal je še, da mu določila, ki jih narekuje ekološko kmetovanje, ne predstavljajo težav, izdelke pa prodaja preko spleta ter tudi v eko trgovinah in trgovskih centrih. Pravi, da je s prodajo zadovoljen.

  Marjan Podgrajšek iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici se je na 22 hektarjih kmetijskih površin odločil za eko pridelavo sadja in zelenjave. Težave so mu v preteklosti povzročale predvsem vremenske nevšečnosti (toča, suša, pozeba), zato je par let ostal brez večjega dela pridelka. »Nismo obupali, vztrajamo naprej,« je dejal. Težav z gnojenjem in zatiranjem škodljivcev in bolezni nima, omenil pa je, da se bodo ekološki kmetovalci v prihodnje morali povezovati. »Gre predvsem zato, da sedaj izdelke vozimo vsak svoje. To moramo odpraviti. Voziti mora eden več izdelkov od različnih ponudnikov. S tem si bomo zmanjšali stroške ter privarčevali čas,« je dal pobudo Podgrajšek.

 Srečko Šumenjak iz Spodnjega Hlapja pri Jakobskem Dolu se ukvarja z živinorejo in vinogradništvom. Ima pet hektarjev vinogradov, osem hektarjev njiv, krave dojilje, ukvarja pa se tudi s čebelarstvom. »Če je dobra vinogradniška lega, ni problema z zaščito. Pridelek je sicer do 40 odstotkov manjši, kar je predvsem posledica, da ne uporabljamo umetnih gnojil. Sicer pa za zaščito v vinogradu skrbimo z močljivim žveplom, kislo glino, morskimi algami ter bakrenimi pripravki,« je dodal. Omenil je še, da v kleti ne uporablja filtracije vin ter da stekleniči vino šele po dobrem letu zorenja v sodih.

 Roman Ferlež iz Stoperc pri Majšperku se je skupaj z ženo Jelko, s katero sta oba kmetijsko izobražena, odločil za govedorejsko ekološko kmetijo. Imata skupaj 35 hektarjev travnikov, od tega 14 v lasti, ostalo pa v najemu. Ferlež je povedal, da sta iz stare kmetije danes z ženo ustvarila zgledno kmetijo, zaradi neravnih kmetijskih zemljišč pa sta se odločila za krave dojilje, ki se prosto pasejo po travnikih. Dodal je, da bodo tudi v prihodnje, tudi če se ukinejo finančne podpore, še naprej vztrajali pri tej panogi.

  ___________________________________________________________

 

Podrobnejše informacije:

Mateja Jaklič, telefon: 02/5642 112, e-pošta: mateja.jaklic@pomurski-sejem.si

Miran Mate, odnosi z javnostmi, telefon 041 263 107, e-pošta: miran.mate@pomurski-sejem.si

Osvežene informacije: www.pomurski-sejem.si

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook