Zanimivosti objavil

Prezrti deževniki

Deževnih dni ni ne konca, ne kraja. Vrtovi, travniki, njive in gozdovi
so dodobra namočeni z vodo. Takšne razmere preženejo na površje eno
izmed najbolj koristnih živali za pospeševanje rodovitnosti naših vrtov,
njiv, polj in pašnikov – deževnika. Drugi razlog, zakaj se ta
zvijajoča, nežna in mehka živalska vrsta pojavi na zemeljskem površju pa
je njegova lakota. Prehranjuje se namreč z odmrlimi organskimi snovmi,
med katerimi so ji najljubši krompirjevi olupki, obrezani listi
kapusnic, solate, ostanki sadja, ipd., zato deževnike v izjemnih
količinah najdemo tudi v našem kompostniku. Deževniki vrtajo svoje rove
podolgem in počez tudi do dveh metrov v globino, ter pri tem
zagotavljajo rastlinam potrebna hranila. Nahajajo se na dnu
prehranjevalne verige in zrastejo od nekaj centimetrov do nekaj
decimetrov. Valjasto telo je po prerezu okroglo, sestavljeno iz velikega
števila členov. Na vsakem členu je po osem ščetin, s katerimi se
opirajo na podlago. Dihajo z vso telesno površino, zato mora biti telo
stalno vlažno. Oči nimajo, vendar svetlobo zaznavajo s čutnimi celicami v
povrhnjici. Ljubše od sonca in svetlobe so jim zemeljske globine in
tema.  

Njihov največji naravni sovražnik je krt, dobro pa teknejo tudi pticam. V
današnjem času populacijo deževnikov na njivah, poljih in pašnikih
ogroža, oziroma uničuje intenzivno kmetijstvo, s pretirano uporabo
gnojevke in zaščitnih sredstev za varstvo rastlin (pesticidov). Naravi
prijazno kmetijstvo pa ohranja številčnost deževnikov v ugodnem stanju.
Po vrtovih lahko hitro ugotovimo, ali gre za zdravo in naravno
vrtnarjenje. Dovolj je le, da si na kakšen deževni dan dobro ogledamo
vrt. Izkušeni vrtnarji pravijo, da naj bi na eno lopato zemlje našli
vsaj pet deževnikov ali njihovih rovov. Če menimo, da jih je premalo
imamo morda preveč kislo prst ali pa je vzrok v preveč temeljitem
prekopavanju ali oranju zemlje.

Ali veste da:
   -deževniki opravljajo cel kup nalog: razgrajujejo, gnojijo, prezračujejo, rahljajo in uravnavajo Ph vrednost tal,
  -je na svetu poznanih več kot 450 različnih vrst, pri nas pa nekaj čez 70 vrst,
  -običajno dosežejo starost 4 do 5 let, nekateri viri navajajo da živijo tudi 10 let,
  -so nam po sestavi telesa podobni, saj kar 70 – 80% njihovega telesa tvori voda,
  -so pokazatelj zdrave, naravne in neonesnažene prsti,
  -s svojimi izločki gnojijo zemljo s kalijem, fosforjem, dušikom, kalcijem in magnezijem,
  -se njihove pomembnosti premalo zavedamo.

Količino deževnikov v našem vrtu in s tem tudi rodovitnost našega vrta
najlažje povečamo z uporabo komposta z lastnega kompostnika, v katerem
lahko deževnike tudi gojimo.

Objavil/a Nives Harmel
  

2

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook