Pri sosedih je škropljenje cenejše

Trgatev se je letos že pričela. Čeprav je letina zaradi suše in vseh ostalih vremenskih neprilik, ki so se spravile nad kmetijstvo izredno slaba vsaj po količini sodeč, je pa vloženo delo in trud v vinogradih ravno tolikšno. K temu moramo seveda prišteti nepogrešljivo škropljenje in vse stroške, ki jih imajo vinogradniki s tem. Ko bodo slovenski vinogradniki po trgatvi pričeli delati obračun svojega dela, bodo, če se bodo primerjali s kolegi v Italiji, morali k stroškom prišteti razliko v ceni škropiv. Ta so pri zahodnih sosedih precej cenejša.

»Že dolgo opažam in tudi opozarjam, da so škropiva, ki jih uporabljam v vinogradih, v Italiji cenejša kot pri nas. Gre za primere povsem enakih fitofarmacevtskih sredstev, ki pa jih ni moč na trgih posameznih držav EU kupovati tako kot večino drugega blaga,« pravi vinogradnik Marko Sirk iz Biljane v Brdih.

In zakaj je temu tako? Lahko rečemo, da vsega le niso krivi naši predragi trgovci, ampak delno krivdo nosi tudi italijanska birokracija, ki z zamudo odgovarja na postopke, ki bi omogočali nakup škropiv pri svojih dobaviteljih.

Nakup fitofarmacevtskih sredstev je tako kot pri nas, tudi v Italiji mogoč le z izkaznico, ki dokazuje, da je kupec opravil usposabljanje ravnanja s FFS. Tečaj je potreba opraviti vsaka tri leta. Marko Sirk je za manjše količine nekatere prodajalce le uspel prepričati, da mu jih prodajo saj ima vinograde tudi na italijanski strani. Za nakup večjih količin pa so mu svetovali naj opravi tečaj za pridobitev dovoljenja v Italiji.

Za pomoč se je nato obrnil na svetovalno službo pri Vinski kleti Goriška Brda. Svetovalci so z izračuni ugotovili, da so v nekaterih primerih enaka škropiva pri nas dražja tudi za 38 odstotkov.

Irena Benedetič iz svetovalne službe pojasnjuje: »Seveda je cena različna tudi pri različnih dobaviteljih, trgovcih, toda razlike v ceni so na koncu prevelike.  Cene pri nas so pač stvar naših trgovcev, pri nabavi na tujem pa naletimo na nenaklonjeno zakonodajo.  Trgovati je moč samo s preparati, ki so registrirani v Sloveniji, poleg tega pa zakon o fitofarmacevtskih sredstvih predvideva postopek vzporednega trgovanja. Toda sredstvo je moč nabaviti v tujini le, če v drugi državi potrdijo, da gre za identično tistemu, ki je na voljo pri nas. Dovoljenje za promet z njim izdajo za določen čas. Organ, ki je v državi članici pristojen za izdajo dovoljenja, se mora z odgovorom odzvati v desetih dneh, odločitev pa sporočiti v 45 dneh. Kot pravna oseba smo konec aprila na pristojno Fitosanitarno upravo RS (FURS) naslovili postopek za uvoz škropiv iz Italije. Vendar rešitve še ni. Kot ugotavljamo, se zatika v Italiji, kjer ne spoštujejo rokov in zadeva stoji. Zakaj niso zainteresirani za prodajo v Sloveniji, mi ni jasno. Morda so v ozadju kakšni neznani interesi.«

Kmetijski minister Franc Bogovič zagotavlja, da pri naši FURS ni nobenih zadržkov do teh postopkov. Nasprotno pa se Italijani rokov enostavno ne držijo in tako prihaja do zamikov in sicer vsak postopek traja v povprečju štiri mesece. Trenutno sta odprti še dve vlogi celo iz lanskega leta in ena letošnja.

Razlika v ceni je še kako očitna in posledično je tudi prihranek. Marko Sirk je izračunal, da je s cenejšimi škropivi iz Italije na desetih hektarjih vinogradov moč prihraniti približno 2400 evrov.

Vir:

Primorske novice, 27. Avgust 2012

 Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook