Kmetijstvo objavil

Pridelava žita za prehrano je bolj energetsko učinkovita kot za gorivo

Uporaba produktivnih kmetijskih zemljišč za gojenje rastlin za hrano,
namesto goriva, je bolj energetsko učinkovita, je sklenila skupina
znanstvenikov iz državne univerze v Michiganu. “Za kar 36 odstotkov je
bolj učinkovito, da gojimo žita za prehrano kot pa za gorivo,” je dejal
Ilja Gelfand, podoktorski raziskovalec in glavni avtor študije. “Idealno
je, da na polju raste koruza za hrano in po pobiranju pridelka pustimo
polovico ostankov stebel in listov na polju ter s tem z obnavljanjem
prsti skrbimo za varstvo tal, drugo polovico pa porabimo za proizvodnjo
etanola.”
 
Prejšnje raziskave so preučevale energetske učinkovitosti za rastline v
krajših časovnih obdobjih, ta študija pa je prva, ki je merila
energetske bilance celotnega sistema kmetovanja več let. Celotni
rezultati raziskave so bili objavljeni 19. aprila v spletni reviji
Okoljska znanost in tehnologija.
 
“Raziskavo so sprožila vprašanja in razprave kaj torej je najbolj
učinkovita raba zemljišč,” je dejal Phil Robertson, profesor znanosti
kmetijskih rastlin in tal na univerzi.”Glede na neobnovljive vire zemlje
– ali bo bolj učinkovita raba produktivnih kmetijskih zemljišč za hrano
ali gorivo? Kompromis bi verjetno bil uporaba produktivnih kmetijskih
zemljišč za oboje – za uporabo žita za hrano in drugih delov rastlin za
gorivo, kadar je to mogoče. Drugi kompromis bi bil uporaba najbolj
produktivne kmetijske površine za hrano in manj produktivne površine za
proizvodnjo tako menovane celulozne biomase,” obrazloži Robertson.

Raziskava temelji na analizi zbranih podatkov od leta 1989 do 2007.
Financirana je s strani Nacionalne fundacije za podporo znanosti, ki
podpira tudi projekte s področja ekologije in okoljskih študij, z
namenom boljšega razumevanja naravnih sistemov in upravljanja z njimi.
Znanstveniki so v raziskavi primerjali energijo vhodov in izhodov
proizvodnje koruza, soje in pšenice, ki so jih gojili z uporabo
različnih kmetijskih sistemov: s konvencionalno obdelavo, sistemom brez
oranja, s sistemom nizkih kemijskih vložkov in ekološkim sistemom
pridelave, nato pa so uporabili vse pridelane rastline ali samo za
živila ali samo za proizvodnjo biogoriv. Prav tako so preverili tudi
energetsko bilanco za gojenje lucerne, krmna pomembne rastline, ki se
lahko uporablja bodisi za biogoriva ali krmo v govedoreji. Analiza je
pokazala, da je sistem kmetovanja brez oranja, zaradi nižje uporabe
kmetijske mehanizacije najbolj energetsko učinkovit sistem, ali za hrano
ali za proizvodnjo goriva. Proizvodnja kilograma koruze za človeško
prehrano zagotavlja več energije, kot pretvorba koruze bodisi s
predelavo v etanol ali za krmljenje živali namenjene mesni predelavi. Po
podatkih raziskave pa je pridelovanje lucerne za biogoriva za 60
odstotkov bolj učinkovito, kot uporaba lucerne za krmo za živino.
 
“Rezultati te raziskave so namenjeni predvsem oblikovalcem politik, ki
bodo morali odločiti, kako in kje vzgajati biogoriva ter v to usmeriti
in spodbujati kmete,” je dejal Robertson. “Niso namreč dovolj le koruzna
stebla za zadovoljitev potreb po energiji. In politike lahko določijo
in ponudijo spodbude za gojenje rastlin, ki ponujajo več koristi za
okolje kot koruza, vključno s spodbudami za pridelovanje trav na manj
donosnih obdelovalnih površinah,” še doda Robertson. In nadaljuje, da je
“možnosti pridelovanja biogoriv iz biomase ogromno, vendar pa se nam
bodo te možnosti kmalu izčrpale, če ne bomo upoštevali različnih
dejavnikov in podrobnosti kot na primer kvaliteta in pozicija zemljišč,
na katerem so gojene.”

Vir: http://www.sciencedaily.com/releases/2010/04/100419172855.htm

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook