Primorski sadovnjaki se starajo

Primorskim kmetom, vinogradnikom in
sadjarjem je letos povzročalo največ preglavic in škode vreme,
vinogradniki in sadjarji pa so zaskrbljeni predvsem zaradi manjšega
vlaganja v obnovo nasadov in vinogradov

Zaradi dežja, spomladanskih pozeb in
neurij s točo je bil letošnji pridelek manjši, razvile so se številne
glivične okužbe. “Peronospora vinske trte je ponekod popolnoma uničila
pridelek, močan je bil pojav breskove kodravosti, cvetne monilije,
krompirjeve in paradižnikove plesni,” našteva direktor
Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica (KGZ) Branimir Radikon. Med
škodljivci sta povzročila največ škode kostanjeva šiškarica, ki redči
kostanjeve nasade na Sabotinu, in požrešni majski hrošč na Črnovrški
planoti. Sicer pa se po mnenju kmetijskega svetovalca Jožeta Vončine
zaradi ukrepov in denarja, ki ga država namenja kmetom, površina
obdelanih kmetijskih zemljišč celo malce povečuje; letos so na primer v
Posočju ponovno oživili kar tri planine.

Skrb zbujajoči trendi pa se kažejo v
sadjarstvu. “Letos je bilo na našem območju obnovljenih samo 35 hektarov
sadovnjakov, kar je najmanj v zadnjih 17 letih,” pojasnjuje Nikita Fajt
iz Sadjarskega centra Bilje. Ker kmetijska politika med prejemnike
subvencij dolgo ni uvrščala sadjarjev (vinogradniki mednje še vedno niso
vključeni), so ti to dejavnost začeli opuščati.

Precejšnje probleme imajo pridelovalci
tudi s trženjem svojih pridelkov, saj zadruge propadajo, veliki trgovci
pa z manjšimi pridelovalci ne želijo sklepati pogodb, opozarja Andreja
Škvarč, svetovalka KGZ Nova Gorica.

Primorsko kmetijstvo v številkah

Na območju Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, ki se razteza od
Pirana do Bovca, kmetje obdelujejo 52.654 hektarjev kmetijskih zemljišč,
redijo 30.000 govedi, 39.000 drobnice in obdelujejo 6750 hektarjev
vinogradov.

Vir: Dnevnik

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook