Prišel je čas, ko si lahko vzgojimo sadike

Čeprav še zunaj vztrajno sneži in se zima nikakor noče posloviti, je prav sedaj tisti čas, ko si lahko posejemo semena za vzgojo lastnih sadik. Po setvenem koledarju je že prišel tisti čas, da se odločimo za setev plodovk, kot so paradižnik, paprika in feferoni. Za vzgojo sadik doma, na okenski polici pa so zraven že omenjenih primerni tudi bučke, kumare in bazilika. Zares pravi izziv je vzgojiti sadike plodovk doma, na okenski polici, in jih nato posaditi v zelenjavni vrt. Podmladek zelenjavnega vrta potrebuje stalno nego in pozornost. Šele maja, ko je zemlja tudi pri nas dovolj ogreta, so vzgojene sadike dovolj krepke, da jih bomo lahko prenesli na prosto. Naša prva naloga je, da izberemo: sorte, katerih sadike bomo vzgajali, zemljo za setev, ki naj bo zračna in čim bolj odcedna, setvene platoje (plastika ali stiropor), sobne kalilnike, ki so trenutno zelo v modi, lahko pa vzamemo kar prazne škatle od jajc.

Sobni kalilnik ima pokrov, s katerim vzdržujemo stalno temperaturo. Plodovke imajo rade toplo in ne prenašajo nihanja temperature. Praktični so tudi ogrevani gojitveni zabojčki s pokrovom iz pleksi stekla. Za sajenje večjih semen, kot so semena bučk in kumaric je priporočljivo uporabiti šotne ali setvene lončke. Če v vsakega posejemo eno ali dve semeni imajo sejanci že od samega začetka dovolj prostora. Namesto lončka pa lahko uporabimo tudi navadne jajčne kartone, ki ne potrebujejo dodatne drenaže. Pri drugih posodah odcedne luknje prekrijemo z glinenimi črepinjami. Pred setvijo semena za 6 – 8 ur namočimo v vodo, da zmehčamo njihovo ovojnico. S tem omogočimo hitrejše kaljenje in rast.
Za vzgojo sadik izberemo primeren svetel prostor, npr. okensko polico na severu ali vzhodu, kjer ni preveč direktnega sonca ali pa okno, ki ga lahko ob intenzivnem sončnem žarčenju lahko zastremo z žaluzijami.
Tja postavimo setveni plato.

Mešanico zemlje, v katero smo sejali oziroma sadili, enakomerno vlažimo – rosimo, posodo brez pokrova pa lahko dokler semena ne vzklijejo pokrijemo s šipo ali folijo. Posevek vsak dan zračimo vsekakor pa moramo paziti, da preprečimo prepih ali dotok hladnega zraka. Vrtnine po kalitvi in na začetku rasti potrebujejo visoko, predvsem pa enakomerno dnevno in nočno temperaturo. Najnižjo temperaturo za vznik potrebujejo solatnice in kapusnice (med 18 in 22 stopinj C), najvišjo pa plodovke (okoli 25 stopinj C). Pomembna je tudi svetloba, da se rastline ne pretegnejo. V dnevih s slabo osvetlitvijo, če je le mogoče, znižamo temperaturo v prostoru in zmanjšamo zalivanje. Med kalitvijo zemlje ne dognojujemo, ker vsebuje dovolj hranil. Po ukoreninjenju pa rastline dognojimo z organskim gnojilom na osnovi alg in vitaminov. Ko rastline zrastejo do dveh pravih listov, jih presadimo v lončke, lahko tudi šotne. Ti imajo dobro lastnost, da preprečijo šok, ko rastlino presadimo na prosto, sadike pa posadimo kar z njimi.

Pomembno je, da posejane rastlinice ob presajanju niso prevelike, ker lahko na takšen način poškodujemo njihove korenine. Pri vzgoji sadik moramo biti previdni z zalivanjem saj lahko  preobilno zalivanje povzroči gnitje korenin, pri papriki in feferonih pa tudi odpadanje listov. Pred presajanjem na prosto moramo sadike najprej utrditi, da se privadijo na nižje temperature. Sadike morajo biti čvrste, imeti morajo najmanj 4-6 pravih listov ter dobro razvit koreninski sistem. 

Viri: www.gaia.si , http://www.seniorji.info/MOJ_VRT_Sami_si_vzgojite_sadike_plodovk

 Z.L.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook