Kmetijstvo objavil

Program razvoja podeželja in pogled s strani kmetov

Program razvoja podeželja 2007 – 2013 je zadnji skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije in je osnova za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega sklada za razvoj podeželja. Splošni cilj programa je uravnotežen in trajnosten razvoj podeželskih območij Slovenije. Trije skupno določeni temeljni cilji so izboljšanje konkurenčnosti gozdarstva in kmetijstva, podpiranje upravljanja z zemljišči in izboljšanje okolja ter izboljšanje kakovosti življenja in spodbujanje diverzifikacije gospodarske dejavnosti. Da bi v Sloveniji dosegli ravnovesje med konkurenčnostjo, okoljem in diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti in kakovostjo življenja na podeželju, je nujna pravilna razporeditev sredstev.

 

V Nacionalne strateškem načrtu 2007 – 2013 je opredeljeno prizadevanje za krepitev večnamenskosti kmetijstva v Sloveniji. Še posebej so poudarjene potrebe po prestrukturiranju kmetijstva in živilskopredelovalne industrije, poleg tega pa tudi krepitev konkurenčnosti celotne agroživilske verige. V Načrtu gre za načela trajnostnega gospodarjenja z obnovljivimi  viri energije, posebno pozornost pa namenja vzdrževanju kulturne krajine, ohranjanju poseljenosti podeželja in ohranjanje njegove identitete. Politika razvoja podeželja naj bi tudi pomagala podeželskim območjem, da izkoristijo svoj potencial za življenje in razvoj.

 

Po letu 2012 lahko pričakujemo drugačna izhodišča kmetijske politike – bolj odprta in neodvisna, spremenil pa se bo tudi družbeni odnos do kmetijstva. Že zdaj kmetijstvo izgublja podporo javnosti, čeprav ostaja pomembno v očeh ljudi, saj je pomembnost pridelave zdrave hrane na visokem mestu. Prihodnje usmeritve skupne kmetijske politike so: povečevanje konkurenčnosti kmetijstva in živilstva, zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno lokalno predelavo varne, raznovrstne in kakovostne hrane. Pomemben cilj je tudi zagotavljanje skladnega razvoja podeželja in ohranjanje naseljenosti tudi na območjih, manj primernih za kmetijstvo. Slovenija ocenjuje, da bi bila trajnostna kmetijska pridelava in celotna agroživilska veriga brez učinkovitih podpor v marsikaterem delu Evropske unije zelo ogrožena.  

 

Podpora kmetom je seveda zelo dobrodošla, vendar so s strani kmetov tudi pripombe glede postopkov pridobivanja in pogojev, ki jih je potrebno izpolnjevati. Veliko se jih pritožuje, da se od kmeta zahteva preveč podrobnosti pri izpolnjevanju vlog za plačila, ter da so zakoni zelo zapleteni. Nekateri kmetje se rajši kot s papirji, ukvarjajo s tistim, kar je na njihovi kmetiji res potrebno – torej fizično delo. Veliko je pripomb tudi nad Ministrstvom za gospodarstvo, kmetijstvo in prehrano, ki naj bi predpise spreminjalo med letom in kmetom tako otežuje izpolnjevanje pogojev za pridobivanje nepovratnih sredstev. Ni jim všeč tudi dolgotrajnost nekaterih procesov in slabe odzivnosti s strani Agencije za kmetijske trge in razvoja podeželja in MKGP, kadar kmetje potrebujejo pojasnila ali dodatne informacije.

 

Kmetje torej podporo potrebujejo, vendar bi bilo koristno procese pridobivanja in sodelovanja poenostaviti.

 

Vir:

 

Kuplenk, Tomaž

2012          Kmetijske subvencije in njihov pomen za kmete. Diplomsko delo. Ljubljana,

                         Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za agronomijo.

 

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook