Kmetijstvo objavil

Pticam prijazna košnja

Drugi februar je svetovni dan mokrišč,
ki letos opozarja na prepletanje teh vlažnih območij z gozdovi in vodo.
Mokrišča je 40 let nazaj zaščitila Ramsarska konvecija, ki jo danes
spoštuje že 160 držav sveta. Eden od temeljev konvencije je
tudi svetovna mreža mednarodno pomembnih mokrišč. Danes jih je na
seznamu že 1911, med njimi tudi tri slovenska: Sečoveljske soline,
Škocjanske jame in Cerkniško jezero.

Vzpostavljanje prvotnega stanja
Mokrišča so naravni prečiščevalci vode in med najbolj ogroženimi
ekosistemi. V Sloveniji jih je od leta 1952 do 1990 izginilo 40
odstotkov, samo med letoma 1973 in 1991 pa je bilo izsušenih 70.000
hektarov mokrišč. Usoda izsuševanja je v prejšnjem stoletju doletela
tudi presihajoče Cerkniško jezero, kar skušajo zdaj popraviti zaposleni v
Notranjskem regijskem parku. Zato so se s pomočjo Evropske unije že
pred leti lotili projekta renaturacije nekdanjih vodotokov, da bi
omogočili zadrževanje vode v najbolj suhih poletnih mesecih in s tem
dvignili nivo podtalnice predvsem na barjih in v okolici strug
vodotokov.

Odkup zemljišč

Ker si želijo vzpostaviti pogoje, ki bodo dolgoročno
zagotavljali ugodne pogoje za gnezdenje ogroženih vrst ptic, življenje
dvoživk, metuljev in drugih živali, je Notranjski regijski park v
zadnjih letih odkupil 250 hektarov zemljišč, kar predstavlja petino
območja Cerkniškega jezera, ki so zdaj trajno namenjena varstvu narave.
Na teh zemljiščih vzpostavljajo naravi prijazno košnjo, pri čemer se jim
pridružujejo tudi domačini. 

Na Cerkniškem gnezdijo izredno redke vrste ptic

Kot nam je povedal direktor Notranjskega regijskega parka
Valentin Schein, kmetijsko dejavnost na odkupljenih zemljiščih
predstavlja predvsem košnja. Ta je pomembna zato, ker na pokošenih
mokrih travnikih gnezdijo predvsem tiste vrste ptic, ki so redke tako
pri nas kot v Evropi. Gre za skrivnostne kosce, ki že dve leti gnezdijo
na območju Cerkniškega jezera v enakem številu, na kar so v parku
izredno ponosni, prepelice in različne vrste tukalic ter druge ptice, ki
so na območju notranjskega presihajočega jezera pogoste, drugje po
Sloveniji pa njihova populacija strmo pada.


Sodelovanje z domačini

Travnikov Cerkniškega jezera se v zadnjih desetletjih ni kosilo, zato se
je poleg trav začelo zaraščati tudi grmovje, kar pa onemogoča gnezdenje
redkih vrst ptic. Zdaj odkupljena zemljišča kosi Notranjski regijski
park, ki pokošeno travinjo – po besedah Scheina – podari okoliškim
kmetom, ki jo tudi odpeljejo. Hkrati pa so z ostalimi lastniki zemljišč
Cerkniškega jezera dogovorjeni, da kosijo z ozirom na ptice, ki tukaj
živijo in gnezdijo. To pomeni, da se košnje lotijo po prvem avgustu, ko
odgnezdijo vse najpomembnejše vrste ptic, predvsem kosec. Nepokošenih še
vedno ostaja od 400 do 500 hektarov jezera. Valentin Schein prvi, da bo
skušal Notranjski regijski park tudi te odkupiti in še na teh območjih
začeti z urejanjem po meri občutljive narave.

OBJAVIL/A BESEDILO: ANJA SEDEJ, FOTO: ANDREJ KORENČ

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook