Vrtnarstvo objavil

Rastline primerno zaščitimo pred mrazom

Nekje od sredine oktobra, pa tja do konca aprila moramo na svoje rastline še posebej poskrbeti. Največ rastlin nam namreč propade ravno v času, ko ne znamo ali ne zmoremo primerno poskrbeti za svoje rastline. Ustrezno prezimovanje in oskrba rastlin tudi v tem času, zagotavlja vso lepoto in cvetenje v naslednjem letu. Sobne rastline, ki so poletje preživele na vrtu ali na balkonu, je nujno odnesti še pred prvo napovedjo slane v primerna prezimovališča. Pred tem rastlin ne pozabimo oplet, jih očistiti suhih listov, če na njih opazimo škodljivce pa  je potrebno ukrepanje. Predvsem na citrusih in na oleandrih bodimo pozorni na morebitni pojav kaparja, volneno uš, tripse in na zelene uši.

Med rastline, ki jih mraz zlahka poškoduje sodijo nekatere sredozemske rastline kot so smokve, rožmarin, sivka, nekatere okrasne grmovnice, pa tudi vrtnice. Poleg že omenjenih, pa nikar ne pozabimo na mlada drevesa v vrtu ali v sadovnjaku. Pred zimsko zmrzaljo primerno poskrbimo za kraljico našega vrta, ki je brez dvoma vrtnica. Vrtnic v jeseni praviloma ne obrezujemo, odstranimo jim le katerega od poškodovanih ali podivjanih poganjkov. S temeljitim obrezovanjem se lahko zgodi, da jo bomo poškodovali in bo zato le še bolj ranljiva. Pred zimo jo zagrnemo s vrtno zemljo ali s kompostom, saj na tak način zaščitimo zimska očesa pred zmrzaljo. Če se obeta mrzla zima jih zaščitimo še s smrekovimi vejicami. Prav tako nam bodo za zimsko zaščito hvaležne tudi vrtnice vzpenjavke. Pred mrazom in pred vlago zaščitimo rastline, ki imajo bolj občutljiv koreninski sistem in sicer tako, da koreninski predel zaščitimo s debelo plastjo listja. Okoli rododendrona pred zimo nasujemo šoto, iglice in slamo. S tem jih zaščitimo tako pred mrazom, kakor tudi pred izsušitvijo. Hortenzijam vse do pomladi ne odstranjujemo suhih cvetov, kajti prav zaradi njih je rastlina bolj zaščitena pred mrazom. Trajnicam, ki so posajene na okrasnem vrtu enakomerno porežemo poganjke in jim odstranimo suho listje. Tudi srobote zaščitimo tako, da jih obdamo s slamo ali s smrekovimi vejicami. Debla mladih dreves so zelo elastična, zato se ob sončnem vremenu raztegnejo, zvečer, ko nastopi mraz pa skrčijo, kar povzroči razpokanje zaradi mraza.

Dobro je, da se še vedno držimo starega, velikokrat preizkušenega recepta in sicer, deblo mladega drevesa premažimo s apnenim premazom, ki preprečuje pokanje drevesa in prehitro spomladansko odganjanje brstov. Prav tako pred zimo zavarujemo nekatere druge, bolj eksotične rastline, kot so fige, kaki in kivi. Obvezno moramo zaščititi kaki, ki je mlajši od treh let, figo zaščitimo tako, da povežemo mlade veje navzgor, okoli koreninskega sistema pa nasujemo zastirko. Deblo in poganjke kivija in kakija zaščitimo tako, da okoli debla navežemo slamo, suho koruznico, praprot ali kopreno. Zeliščno gredo prekrijemo s zastirko iz komposta ali iz debele plasti listja, rastline pa lahko obdamo še z smrekovimi vejami. V zaščiten prostor odnesimo lovor, oleander, evkaliptus, citruse in nekatere druge posodovke. To so posodovke, ki čez zimo počivajo, zato ne potrebujejo posebne skrbi. Rastline, ki so ostale zunaj pa, če je sneg se ne obremenjujmo, saj je le ta rastlinam prijatelj, razen, če je moker in težak ga stresemo iz rastlin. Najbolj škodljiva za rastline je suha zima, največ rastlin pa odmre v zimah, ko je zelo malo snega.

Viri: http://www.vrtnarstvo-sabjan.si, http://www.klubgaia.com

1

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook