Zanimivosti objavil

Razlogi za bezeg na vrtu

Kaj bi z bezgom na vrtu, ko za vsakim plotom sam raste? Ne nasedajte
predsodkom! Prvič, ni vsak bezeg navaden, in drugič, tudi navaden bezeg
je dragocen. Celo vrsto odlik ima. Da je spoštovanja vredna zdravilna in
užitna rastlina, je splošno znano, da je lahko kakovostna okrasna
rastlina, pa malo manj.

Cvetove nabiramo na vrhuncu cvetenja. Izberemo sončen dan in počakamo do
sredine dopoldneva, da sonce osuši roso in da cvetje zadiši. Ne tlačimo
ga v plastično vrečko, polagajmo ga v košaro ali v vrečko iz blaga.
Češulje, ki jih ne porabimo svežih, damo takoj sušit. V toplem in suhem
prostoru jih tanko razprostremo po papirju in s škarjami porežemo debele
zelene peclje. Posušeno cvetje, ki je na dotik krhko, skupaj s cvetnim
prahom stresemo v posodo in zapremo do uporabe.

Za zdravje
Bezeg je nekdaj veljal za kmetíčevo lekarno. Z bezga je zdravilno skoraj
vse. Čaj iz bezgovega cvetja je še vedno priljubljen za lajšanje težav
pri prehladu in gripi, na druge koristi pa smo večinoma pozabili. Iz
bezgovih jagod se da skuhati odlična marmelada, le paziti moramo, da
uporabimo samo zrele, črne jagode. Po okusu je primerljiva z brusnično
in enako kot ta tekne kot dodatek pri mesu v lovski in drugih omakah.
Posušene zrele jagode so učinkovito sredstvo za pospeševanja prebave.
Zdrobljene, ki jih stresemo v hladno vodo in zavremo, dajo čaj, ki
zaprtje premaga že po eno uri.

Zeliščarji zgodaj spomladi z vej lupijo zeleno skorjo lanskih poganjkov.
Za sušenje je treba imeti nekaj zeliščarske spretnosti, podrobno pa se o
koristnosti bezgove skorje, jagod in cvetov lahko podučite iz
zeliščarskih knjig. Omenimo še liste, ki imajo sveži neprijeten vonj. S
sušenjem nadležni vonj izgubijo, vendar jih danes le še redko
uporabljamo za čaje. Uveljavili pa so se pri pripravi kozmetičnih
losijonov, ki jih spretna ljubiteljica narave po receptih iz priročnikov
pripravi sama. Najboljši čas za nabiranje listov je pred cvetenjem.
Vse, kar lahko stori bezeg za zdravje in lepoto, nam je na dosegu roke,
če imamo grm na vrtu.

Za nizko drevo
Ljudje poklicne vrtnarje pogosto vprašujejo, katera so tista drevesa, ki
bodo ostala majhna. Malo je takšnih, saj so drevesa prav zato, ker
zrastejo v višino. Na bezeg večinoma pozabljamo, čeprav ga je mogoče s
škarjami brez večjih težavvzgojiti v drevo.

Mlademu pustimo eno samo pokončno vejo in ta se bo v nekaj leti
odebelila in razkošatila v skladno majhno drevo. Odganjke iz tal moramo
sproti rezati, in ker so mlade veje mehke, to ni naporno. Kako visoko in
široko pustimo bezgu zrasti, odločamo sami. Vse posege z žago in
škarjami neverjetno dobo prenaša – njegova moč regeneracije bi lahko
bila pregovorna.

Navadni bezeg je rastlina nižin in gričevja, kjer najbujneje raste na
nekoliko vlažnejših tleh. Na vrtu bodimo pozorni na to, da ima plitev
koreninski sistem, ki prav rad poišče dobro hrano v sosednih zelenjavnih
ali okrasnih gredah. Zato sodi ob rob trate ali tistega dela vrta, kjer
bo delal družbo drugi drevnini. Zadovoljen je z vsakršnimi tlemi in
veselo raste povsod.
 
In proti?
 Kaj pa govori proti bezgu? Predvsem predsodki in nepoznavanje bezga v
njegovi raznoličnosti. Okrasnih sort, ki so v prispevku omenjene, res ni
mogoče dobiti v vsaki trgovini z mešanim blagom, toda tisti, ki jih bo
iskal, jih bo našel. Ne pozabimo, da je državna meja ovira za uvoz
rastlin samo še z juga, iz Evropske unije pa vam jih prinese poštar tudi
na dom – če jih le plačate.

Za konec še dva resna nasveta. Surove bezgove jagode so nekoliko
strupene. Ker so neprekuhane slabega okusa, jih odrasli ne bodo
prostovoljno jedli, lahko pa zamikajo otroke. Otrok, ki po štirih ali
negotovih dveh spoznavajo svet, tako ali tako ne smete nikoli pustiti
brez nadzora. Od bezgovih jagod jih pa držite stran tudi zato, ker črnih
madežev od pomečkanih jagod ne boste nikoli spravili z obleke.

Bezeg se večkrat zaseje sam (oziroma ga zasejejo ptiči). Če mlado
bezgovo rastlino opazite tam, kjer nočete imeti velikega bezga, jo hitro
izkopljite. Dokler je grmiček mlad, se ga ni težko odkrižati, ko se pa
enkrat vrase, je lahko nadležen gost, ki se zlepa ne pusti odgnati. Tej
lastnosti na pravem mestu pravimo trdoživost – in jo pri bezgu v resnici
cenimo.

Rože & vrt V/6 (junij 2006)

Vir: http://www.rozeinvrt.si/

Objavila: Maruša Pišljar

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook