Kmetijstvo objavil

Razvijanje turizma mora potekati z upoštevanjem naravnega okolja

Slovenija je znana po svojih naravnih lepotah, s katerimi se mnogokrat
radi pohvalimo. Možnosti preživljanja prostega časa v naravi pritegne v
Slovenijo mnogo turistov, zato se turistični panogi pripisuje pomemben
razvoj v prihodnosti. V Evropski uniji se turizem skuša razvijati v
povezavi z razvojem podeželja kot priložnost pridobivanja dodatnega
prihodka kmetij – predvsem na področjih z omejenimi možnostmi za
kmetovanje. Razvijanje turističnih dejavnosti pa ne sme potekati v smeri
spodbujanja množičnega turizma, ampak mora potekati skladno z
zmožnostmi okolja in narave ter tudi možnostmi in željami lokalnega
okolja. Množični turizem namreč ne prinese dolgoročnih pozitivnih
posledic za naravo in za lokalno prebivalstvo. Popravljanje škode pa je
vedno težji in dražji ukrep v primerjavi s preventivnimi ukrepi.

Do tega spoznanja so prišli Indijci, saj so ugotovili, da hitro rastoč
turizem v Himalaji, kamor vsako leto pride na milijone obiskovalcev,
ogroža prihodnjo stabilnost krhkih ekosistemov, od katerih je odvisnih
na stotine milijonov lokalnih prebivalcev. Še zlasti je zaskrbljujoča
škoda na mokriščih, ki imajo nepogrešljivo vlogo v vodnem režimu rek
Ganges, Brahmaputra, Ind in Yangtze. Ta področja so tudi naravna
prebivališča redkih ptic, rib in sesalcev.

Indijska organizacija za varstvo divjih živali in okolja je že leta 2009
pričela s kampanjo »Zeleni pohodnik«, s katero je zajela področje
Pakistana, Indije, Nepala, Butana in Kitajske. Splošni cilj kampanje je
dvigniti zavest o krhkosti himalajskih ekosistemov in seznaniti
pohodnike s škodo, ki jo lahko stori neprimeren turizem na ta okolja.
»Naraščajoče število turistov v Himalaji polaga velik pritisk na
neobnovljive naravne vire, zlasti mokrišča. Poiskati moramo načine
obvladanja gorskega turizma, tako da njegovi učinki ne povzročajo
nepopravljive škode na teh edinstvenih in pomembnih področjih,« je dejal
dr. Sejah Worah, programski direktor WWF Indija.

Leta 2004 je Himalajo obiskalo kar 13 milijonov turistov, kar je
povzročilo težave s pomanjkanjem osnovnih virov za lokalno prebivalstvo
(npr. vode), pojavil se je tudi problem naraščanja obsega odpadkov.
»Preobremenjenost pohodnih poti, omejeni vodni viri in kupi smeti niso
pogledi, ki jih obiskovalec Himalaje pričakuje in želi videti. Vendar pa
to postaja dejstvo, ko se vsakodnevno veča obisk teh področij, brez
zavedanja obiskovalcev, kako velik vpliv puščajo na teh občutljivih
ekosistemih,« pravi Archana Chatterjee, vodja regionalnega programa za
himalajske ledenike, reke in višinska mokrišča.

Kampanja »zeleni pohodnik« opozarja in spodbuja turiste v Himalaji, pa
tudi ljudi po svetu, vlade posameznih držav in podjetja k sprejemanju
odločitev, ki čim manj ali ne škodujejo okolju. Program »zeleni
pohodnik« s promocijskim materialom, plakati, razglednicami in
animiranimi filmi, iz vseh strani opozarja obiskovalce himalajskih držav
na njihovo vlogo pri ohranjanju teh naravnih področij. V okviru te
kampanje se je pričelo tudi tekmovanje v potopisih »Ecotrail«
(»Ekopot«), s katerim se želi spodbuditi pohodnike in turiste, da pišejo
o svojih potovanjih v Himalaji, s posebnim poudarkom na tem, kako so
potovali v regiji, ne da bi tu pustili svoj pečat oziroma odtis.

Vira in več informacij:
http://wwf.panda.org/wwf_news/?195312/The-right-altitude-Green-Hikers-in-the-Himalayas
www.wwfindia.org / greenhiker.

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook