Konjeništvo objavil

Razvoj konjereje v Sloveniji

V zadnjih letih lahko opazujemo močan razvoj konjereje, kar ugodno vpliva na preprečevanje zaraščanja ter ohranjanje naše kulturne krajine. Konjereja kot panoga je ekstenzivna, trajnostna in sonaravna oblika živinoreje, ki okolja ne obremenjuje.

 

Število konj v Sloveniji od leta 2000 narašča, poleg tega pa se veča tudi število gospodarstev, kjer te živali gojijo. V desetletnem obdobju opazimo povečanje deleža konj za 57,8 odstotkov, število gospodarstev, ki se ukvarja s konjerejo pa za 28,5 odstotka. Najbolj zastopana pasma konj pri nas je slovenska hladnokrvna pasma. Težava, s katero se sooča reja konj pri nas, pa je predvsem, da kakovostni rodovniški konji predstavljajo žal le tretjino deleža, saj načelo prostega pretoka blaga v EU omogoča seljenje nerodovniških živali tudi iz držav, kjer so živali v slabem zdravstvenem stanju, kultura konjerejcev pa na nizki ravni. Sedanji sistem državnih podpor zaenkrat še vspodbuja  količino namesto kakovosti, kar bi bilo seveda potrebno spremeniti.

 

V konjereji je proces reprodukcije izredno dolg, uspehi parjenja pri konjerejcih pa se gibljejo okoli 75 odstotkov, pri čemer je za reprodukcijo konjev potrebno imeti več znanja kot pri drugih vrstah. To sicer pomeni, da je treba konjem pri teh stvareh posvečati več pozornosti, vendar je dobra stran konjereje tudi ta, da se za to panogo zanima podmladek na kmetijah, pri čemer ni odveč poudariti, da konjereja ugodno vpliva na vzgojo mladih , vspodbuja dopolnilne dejavnosti ter ponuja tudi nova delovna mesta.

 

Konjereja pa pravzaprav ni predmet skupne evropske politike in tako imajo države do te panoge različne pristope. V nekaterih zavzema konj posebno mesto, vendar, žal, v Sloveniji temu ni tako. Drži pa kljub temu, da so tudi pri nas ljudje na konja bolj čustveno navezani kot na denimo krave ali ovce, saj se med konjem in človekom razvije posebna vez. Poleg vsega ostalega pa vedno ostaja še dejstvo, da je konjsko meso zelo zdravo in varno, kar se tiče prenosa zoonoz, torej je konjereja zanimiva tudi zaradi takega namena gojenja konj.

 

Splošno gledano je konjereja zaradi zgodovinskih razlogov v rejskem zaostanku, kar se kaže že v redkem zanimanju za izvoz za klavne živali, kaj šele za plemenske konje. Vendar se tudi v konjereji vidijo premiki, predvsem v miselnosti rejcev, kar je seveda osnova za izboljšanje stanja konjereje v Sloveniji. Zgled v rejsko razvitejših državah kaže, da brez organizacije, izobraževanja in angažiranosti rejcev napredek pač ne more biti pričakovan. Kriza, ki je prizadela tudi področje reje konjev pa je, kot na vseh področjih, pravzaprav priložnost za nove začetke, kar bi bilo seveda več kot dobrodošlo.

 

 

Vir:https://docs.google.com/viewer?url=http://www.kgzs.si/Portals/0/Dokumenti/glasilo/ZD100_w.pdf (20.09.2011)

Nina Pirc

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook