Rdeča pesa ima številne zdravilne lastnosti

Rdeča pesa je tista zelenjave, katere okus mnogim ni po godu, a vsestranski zdravilni učinki, ki jih premore utišajo prav vsakega dvomljivca. Rdečo peso najdemo v več oblikah in sicer okrogle, ovalne oziroma podolgovate. Rdečo peso uporabljamo tako za solate, surovo pa predvsem v zdravilne namene. Za zastrupljanje in prečiščevanje svojega telesa, se velikokrat podvržemo postopkom, ki so zeli težki, prav tako se v skrbi za svoje zdravje velikokrat zatekamo k pripravkom iz rastlin, ki prihajajo iz tujih krajev. Zakaj, ko pa imamo v svoji okolici tako zelo zdravilno rastlino, na katero pa žal velikokrat kar pozabimo.

Redno ali vsaj občasno uživanje rdeče pese namreč prečisti naše telo in pomaga pri nevtralizaciji globoko uskladiščenih strupov v jetrih in ledvicah. Predhodnica današnjih vrst pese, divja pesa izvira iz jugozahodne Evrope in dežel ob Sredozemskem morju. Prvič so jo pred več kot 400 000 leti kultivirali v Babilonu, prva takšna oblika je imela svoje ime in sicer mangold. Prav iz nje so se razvile vse današnje pese, tako rdeča, kakor tudi krmna in sladkorna. Rdečo peso so kot zdravilno rastlino gojili tako Grki, kakor tudi Rimljani, kot vrtnina pa je prvič omenjena v šestnajstem stoletju. Danes je razširjena vse od subtropskega pasu, pa vse tja do skrajnega severa. Vse od zgodnje pomladi se pridelek rdeče pese iz lanskega leta dobi na tržnicah v vseh večjih mestih, od poletja naprej pa sveži, mladi gomolji. Prav slednji so posebej okusni in mehki. Manjši surov gomolj rdeče pese lahko poleti izpulimo iz zemlje, ga operemo in pojemo kot jabolko. Narezana na drobne lističe ali na tanke rezine je odlična kot priloga k  narezkom in k suhi hrani, narezana ali na trakove naribana pa odlična v solatah. Mlade lističe, ki jih naberemo spomladi, lahko uporabimo za solate in za v juhe. Ker je surova pesa zelo sočna, je polna zdravilnega rdeče-vijoličnega soka, ki ga lahko sveže stisnjenega pijemo zjutraj, z nekaj vode, na prazen želodec. Rdeča pesa premore kar nekaj zdravilnih lastnosti, saj krepi organizem, spodbuja imunski sistem, delovanje dihalnih encimov, pospešuje apetit in izločanje žolča. Prav tako je rdeča pesa odlična v boju proti prehladom in gripo. Meso in sok rdeče pese z obnavljanjem krvi zavirata nastanek rakotvornih celic, popravlja celična jedra in skrbi za rast celic. Sok rdeče pese zdravi malarijo, uravnava pritisk, v ljudski medicini pa je pomembno sredstvo za zniževanje telesne temperature. Spada med pomlajevalno vrsto zelenjave, saj krepi vezivna tkiva in kožo, iz možganov pa odstranjuje kovinske strupe. Priporoča se jo bolnikom s levkemijo in je odlično krepčilno sredstvo za prav vsakega bolnika.

Rdeča pesa je zelo nezahtevna rastlina, ki uspeva skoraj povsod, samo, da je lega dovolj svetla in topla. Zlahka jo pridelamo na prav vsakem, tudi najmanjšem vrtu. Potrebuje redno okopavanje in veliko kalija, zato dodajamo kamninsko moko. Pred sajenjem lahko dodamo kompost, nikakor pa ne svežega hlevskega gnoja. Potreben je kolobar, najbolje uspeva za paradižnikom, kumarami in zeljem. Ko listi porumenijo, je čas za spravilo. Liste odrežemo vsaj dva centimetra od gomolja. Lahko jo skuhamo in vložimo ali pa jo spravimo v klet, kjer nanjo nasujemo manjšo količino peska. Tako nam bo na voljo vedno, ko jo bomo potrebovali.

Avtor: I.B

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook