Zanimivosti objavil

Redkordni prideki – paradižnik

Vsako leto jeseni po različnih koncih sveta potekajo sejmi, razstave in
tekmovanja v lepoti, zanimivosti, teži, višini in podobnih lastnosti
pridelkov. S svojim pridelkom se lahko vpišete tudi v Guinnessovo knjigo
rekordov – vendar mora biti vaš pridelek res nekaj posebnega. Zagotovo
boste težko premagali svetovnega rekorderja najtežjega vzgojenega
paradižnika, za katerega že od leta 1986 velja paradižnik vrste
»Delicious«, ki je tehtal 3,51 kilograma, vzgojil pa ga je Gordon Graham
iz Oklahome v Združenih državah Amerike. Najvišja rastlina paradižnika
pa je leta 2000 zrasla v Veliki Britaniji. Podjetju Nutriculture Ltd. je
uspelo vzgojiti 19,8 metra visoko rastlino paradižnika. Zanimiv rekord
pa drži paradižnik, vzgojen v parku Disneyevega sveta (Walt Disney World
Resort). Ta rastlina je dala pridelek 32,000 paradižnikov, ki so skupaj
tehtali 522 kilogramov.

Vsako leto mnogi skušajo vzgojiti svojo rekordno zelenjavo. Vsak od teh
vam bo podal svoje nasvete in taktiko, kako izboljšati pridelek
paradižnika. Ameriški par Shelly in Roy, ljubiteljska vrtnarja, svoje
poskuse in opažanja ter nasvete delita z drugimi (več nasvetov na:
home.earthlink.net/~mr_chickenman/Tomatoes/index.html). Ugotovila sta,
da je za vzgojo dobre letine – če ne kar rekordne letine- paradižnika
najpomembnejši dober kompost, gnojenje, pravilno sajenje in namakanje in
vzdrževanje.

Kompost
Naredite dva kompostna zaboja, ki naj bosta drug ob drugem. Posodi
morata biti visoke približno 80 centimetrov do enega metra in imeti
enake mere v premeru. V kompost najprej daš 15 centimetrsko plast suhega
sena ali suhe organske ostanke (npr. ostanke lupine stročnic) ali
ostanke drugih suhih vlaknastih materialov. To je potrebno enakomerno
navlažiti. Naslednja plast je sestavljena iz približno 5 centimetrov
kravjega gnoja, lahko pa namesto kravjega uporabite kurji gnoj, vendar
polovično količino (torej 2-3 centimetre). Temu sledi tanka plast vrtne
prsti, zmešane z malenkostno količino gline in granitnega prahu ali
lesnega pepela. Plasti ponavljajte, dokler ne zapolnite enega
kompostnega zaboja. Zaboja pokrijete, da jih zaščitite pred dežjem. Na
vsake toliko časa je kompost potrebno navlažiti, vendar previdno, da ga
ne namočimo preveč. Kompost je potrebno vsake tri dni (ali ko notranjost
doseže 160 stopinj) premeščati v prazen kompostni zaboj, in sicer tako,
da plasti obračamo – pomagamo si z vilami. Po dveh tednih kompost
obrnemo le še enkrat na teden, dokler pregrevanje ne preneha. Kompost
lahko potem do treh let hranimo v sodih in kantah, paziti moramo le, da
ostaja navlažen.

Zeleno gnojenje
Tam kjer spomladi nameravamo zasaditi paradižnik, jeseni zasadimo na
primer rž, ki ga pokosimo 30 dni pred sajenjem rastlin, vendar njegovo
slamo pustimo na območju nameravane zasaditve paradižnika, da jo
zaščitimo pred pretirano mokroto.

Sajenje in zastiranje
Za zasaditev skopljite luknjo, široko 60 centimetrov in globoko do 20
centimetrov ter shranite to zemljo. Luknjo poglobite še za 10
centimetrov (te zemlje ne potrebujete). Shranjeno prst mešajte v
razmerju 3:1 s kompostno zemljo in s to mešanico zapolnite skopamo
luknjo in zemljo učvrstite. Sadikam odščipnite vse liste, razen vrhnjih
in brstov. Posadite rastlino tako, da pokrijete korenine. Okrog rastline
(ne tik ob rastlini) v obliki štirikotnika dodajte kompostni pas ali
dobro preperel gnoj in ga pokrijte z nekaj centimetri suhe slame, da
preprečite rast plevelu. Sredino štirikotnika zapolnite z dobro
sesekljanim listjem ali slamo, torej z nečim mehkim, da ne oviramo
sadike pri rasti.


Zalivanje in opora

Zalivanje je seveda odvisno od možnosti, ki jih imate. Shelley in Roy
uporabljata kapljični napajalni sistem, ki je sestavljen iz PVC cevi z
luknjami, ki je speljana med rastlinami in vzdržuje vlažnost, ne
namočenost, prsti. Ko so rastline dovolj visoke, potrebujejo dobro
oporo. Dobra opora za paradižnike so žičnati valji, ki jih lahko
izdelate tudi sami, tako da žičnato mrežo ovijete okrog rastline, jo
glede na velikost rastline odrežete in spnete. Dobro je, da odrežete
širši valj, kot ga rastlina potrebuje, saj ga boste med rastjo potem
lahko prilagajali velikosti rastline. Ta vrsta opore je zelo primerna
tudi zato, ker je uporabna večkrat – ob koncu sezone nam je ni potrebno
zavreči.

Vzdrževanje
Napredek svojih paradižnikov lahko merite. Normalna stopnja rasti
paradižnikovih sadik je 2 do 4 centimetre na dan, odvisno seveda od
sorte in vremenskih razmer. Če rast močno niha, nekaj ni v redu.
Preverite vsebnost vlage v tleh in poskusite dodati kompost, kar navadno
reši večino težav. Zelo pomembno je, da se nikoli ne dotikate vlažnega
listja paradižnika. Možne bolne liste takoj odstranite z vrta in jih ne
uporabite za kompost. Prav tako vsako leto razkužujte mreže za oporo.


Alternativno gojenje paradižnikov – v zabojnikih

Paradižnike lahko uspešno gojimo tudi v zabojnikih ali kontejnerjih, ki
morajo biti dovolj veliki. Za podlago uporabimo prst in kompost v
razmerju 3:1, vzdrževanje, opora in ostalo mora, za vzgojo dobrega
pridelka, potekati tako kot pri gojenju na vrtu.

Objavil/a Univ.dip.pol.Helena Habjan
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook