Kmetijstvo objavil

Reforma Skupne kmetijske politike EU

Že dolgo časa potekajo razprave o (ne)primernosti današnje oblike Skupne
kmetijske politike EU (SKP) pri soočanju z globalnimi in nacionalnimi
tržnimi spremembami, okoljskimi zahtevami, interesi oziroma pričakovanji
evropskih potrošnikov, kmetov,… SKP se bo zagotovo morala reformirati,
da bi lahko dosegla cilje, določeni v Strategiji EU do leta 2020. Ta
strategija bo namreč usmerjena v konkurenčnost globalne ekonomije,
obnavljanja ekonomije v okviru koncepta trajnostnega razvoja, ki je
usmerjen v »zeleno rast« in upravljanje naravnih virov. Nov evropski
komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos pravi, da ni zaskrbljen, kako bo
evropsko kmetijstvo zmoglo prenesti reforme; zavzema se predvsem za
javno razpravljanje o reformah. Poudarja, da bo kmetijstvo igralo vedno
pomembnejšo vlogo tako v evropskem kot svetovnem merilu, prilagoditi pa
se bo moralo predvsem klimatskim spremembam, kar bo zahtevalo nova
vlaganja v kmetijska gospodarstva in spremembe izobraževalnih programov
kmetov in ostalih, ki se na različne načine povezujejo s kmetijskim
sektorjem. Na drugi strani pa kmetijstvo lahko vpliva na zmanjševanje
vpliva klimatskih sprememb in predvsem ti učinki se bodo morali
spodbujati tudi z ukrepi spremenjene SKP.

Države naj bi z razpravami o predlogih reform SKP pričele že letos.
Obliko in ukrepe SKP, ki danes še vedno zavzema okrog 40 odstotkov
proračuna EU, preko dogovarjanja oblikujeta komisija in parlament EU;
znotraj tega procesa se v ospredje mnogokrat postavijo interesi
določenih, predvsem večjih držav članic, ki imajo večje interese v
kmetijstvu. Ena od teh držav je Francija, ki je največja dobitnica
kmetijskih subvencij. Francija je mnenja, da bi morala biti SKP
usmerjena v zagotavljanje stabilnih cen kmetijskih proizvodov, saj
dohodek kmetovalcev ogrožajo tržne nestabilnosti in padajoči dohodek.
Francija torej želi predvsem obdržati proračun SKP na današnji ravni ali
celo povečati njegova sredstva. Ta država skuša svoje interese
uveljaviti predvsem zaradi obsežnih protestov kmetov, ki so se v zadnjem
času znašli pred največjo krizo v zadnjih tridesetih letih, ki jo je
povzročil padec cen kmetijskih proizvodov in naraščanje stroškov
proizvajanja hrane. Države kot na primer Velika Britanija in
Nizozemska, ki ne pridobivata tako obsežnih subvencij iz SKP kot
Francija in zato nimata izraženega tako močnih interesov po razvoju in
spodbujanju produktivnosti svojega kmetijstva, pa se nasprotno zavzemata
za zmanjševanje proračuna SKP.

Tema, ki je v zadnjem času razdelila mnenja držav članic so genetsko
spremenjene rastline oziroma prednosti in nevarnosti njihovega gojenja
na evropskih poljih. Francija meni, da mora EU predvsem zavzeti enotno
pozicijo in sprejeti enotna pravila glede genetsko spremenjenih rastlin.
Danska in Avstrija pa sta predlagali plan, po katerem bi vsaka država
članica zase določala pravila glede (ne)gojenja genetsko spremenjenih
organizmov; ti dve državi sta s temi predlogi predvsem skušali
prestaviti to temo iz mrtve točke dogovarjanja na ravni EU.

Reforma SKP je zelo pomembna tema, ki močno razdvaja države članice, saj
le-te skušajo uveljaviti svoje interese oziroma interese svojih
kmetijskih sektorjev. Ta tema bo nedvoumno v letošnjem letu močno v
ospredju in bomo o njej še poročali.

OBJAVIL/A HELENA HABJAN

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook