Zanimivosti objavil

Rešiti zelena pljuča

Motnje, bolezni in težave pljuč povzroča ogromno dejavnikov. Posledice pa so vsem znane: kašelj, astma, naduha, bronhitis,  vnetje pljuč, pljučnica, pljučni rak. Seveda so za njihovo zdravljenje zadolženi specialisti.

Kaj pa naša skupna zelena pljuča?  Tako kot  prve imajo tudi te težave, katerih pa v veliki meri povzroča človek sam s prekomernim uničevanjem. Posledice, katere povzročamo temu občutljivemu in ranljivemu organu modrega planeta pa so z vidika ekologije katastrofalne. Erozija, podnebne spremembe, globalno segrevanje, ki gre skupaj z učinkom tople grede, izumrtje rastlinskih in živalskih vrst. Krčenje tropskih gozdov je odgovorno za približno 20% svetovnih emisij toplogrednih plinov 

Gozdovi pokrivajo okoli 30,5 % celotne površine kopnega, od tega okoli polovico v tropskih predelih. Evropa je v povprečju z gozdom prekrita okrog  32 %, Slovenija je po gozdnatosti na tretjem mestu takoj za Švedsko in Finsko saj je delež gozdnate površine pri nas okrog 60%.

Eno drevo porabi 12 kg CO2 na leto in proizvede kisika za enoletno porabo štiričlanske družine

Drevesa imajo ogromen vpliv na samo kakovost zraka. Drevesa skozi pore listnih površin absorbirajo škodljive onesnaževalce, ki jih proizvede človek. Ti so: dušikov dioksid (NO2), žveplov dioksid (SO2), ozon (O3) in ogljikov monoksid (CO). Majhni delci, kot so cvetni prah, prah, dim in pepel – so ujeti in prefiltrirani skozi listje in veje.

Po nekaterih ocenah 100 dreves odstrani do pet ton CO2, 180 kg ozona, in 135 kg majhnih delcev. V študiji, ki jo je opravil Zavod za gozdove v okviru ameriškega ministrstva za kmetijstvo (USDA) so ugotovili, da drevesa v mestu New Yorku vsako leto iz atmosfere odstranijo več kot 1.800 ton onesnaženega zraka. Ocenjena vrednost »storitve« za okolico je približno 9,5 milijonov dolarjev.

Drevesa uporabljajo energijo sonca kot gorivo za fotosintezo – predstavljajte si to kot proces pridelave hrane. Fotosinteza pretvarja vodo in C02 absorbiran iz ozračja v ogljikove hidrate, ki jih drevesa uporabljajo kot hranila. Stranski produkt fotosinteze pa je kisik, ki ga drevesa sproščajo nazaj v ozračje. Šele, ko drevo aktivno raste leto ali več, lahko odstranjuje ogljik. Torej nam drevesa delajo dvojno uslugo – najprej z absorbiranjem CO2 čistijo onesnaženost okolja in kot drugo nam dajejo kisik, bistveni element pri procesu našega dihanja.

1 ha gozda v enem letu absorbira 6 ton CO2, dve tretjini te količine proizvede en sam čezoceanski let

Drevesa SO pomembna za naš obstoj. To je dejstvo, zato ni nič čudnega, da so nekatere vlade začele upoštevati ukrep sajenja dreves za ohranitev kakovosti zraka in zmanjšanja globalnega segrevanja. Kjotski protokol – mednarodna pogodba, katere cilj je zmanjšanje globalnega segrevanja z zmanjšanje emisij toplogrednih plinov – omogoča državam, ki so pogodbo podpisale, da izpolnijo svoje cilje glede emisij ogljika ali z zmanjševanjem emisij ali z zasaditvijo gozdov.

Drevesa so nekakšen »hladilnik« za naš planet. Okolico ohranjajo hladnejšo v procesu imenovanem transpiracija – sproščanje vlage v zrak. Pri transpiraciji se voda absorbirana v drevo prek korenin, ki se nato premika po deblu navzgor v veje in listje izhlapi v ozračje.

V urbanih območjih se srečujemo s pojavom, katerega strokovnjaki imenujejo – mestni toplotni otok (MTO oz ang UHI Urban heat island). To je mikroklimatski pojav urbanih območjih, ki kaže na razliko v temperaturi zraka med mestnimi in obmestnimi (podeželskimi) območji. V MTO so temperature v povprečju višje za 0,5 – 3°C. Razlog za to je prevalenca betona, asfalta in visokih stavb, ter odsotnost vegetacije, vključno z drevesi. Cilj urbanih nasadov je zmanjšati vpliv mestnega toplotnega otoka.

Drevesa za okolico naredijo še veliko več. Skrbijo za ohranjanje kakovosti vode, ko ta prehaja na poti v podtalnico skozi korenine. Izguba vode je na gozdnatih področjih veliko manjša kot v razvitih območjih in tla ostanejo dalj časa vlažna. Krošnje dreves upočasnijo odtekanje vode, velika količina se je shrani v koreninah. To zmanjša tudi možnost poplav saj po po podatkih dakih sodeč 100 starejših dreves letno posrka okrog 9,5 milijonov litrov deževnice. In nenazadnje korenine preprečijo erozijo tal.  

Zanimivo je razmišljati o tem, koliko različnih »delovnih mest« imajo drevesa. Vse v naravi je medsebojno povezano na tak način. Vsi deli ekosistema služijo več namenom, ki žal niso vedno takoj vidni ljudem. Prav zaradi teh »nevidnih« namenov nastane toliko problemov verižne reakcije, ko ljudje spreminjajo ekosisteme. Zapomnimo si, narava ima svoj čas v katerem še tako natančna človeška ura ne odtehta uničujočih posledic.

Vir:

http://www.treesaregood.com/treecare/tree_benefits.aspx

http://milliontrees.slco.org/docToPdf/BusinessTreeProjects.pdf

 

 

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook