Rez vinske trte pozimi

Rez vinske trte spada med prva ročna dela v vinogradih in je za vinogradnika strokovno tudi najbolj zahtevno opravilo. Z rezjo uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte, kar odločilno vpliva na kvaliteto grozdja in vina, ki ga želimo pridelati. Na preobremenjeni trti bo grozdje slabše dozorelo, trta pa se bo z leti izčrpala. Trta, ki je manj obremenjena bo imela močnejšo rast, kar bo zavrlo razvoj in dozorevanje grozdja. Rez vinske trte opravljamo v času mirovanja, od decembra do napenjanja brstov. Mlade trte, bolj nagnjene k pozebi, obrežemo kasneje, saj zgodnja rez pospeši tudi rast. Pravilna rez nam omogoča ustrezno osvetljenost, usklajeno rast ter prehrano vinske trte.

Osnovni cilji rezi vinske trte so :
–     vzdrževanje ustreznega ravnotežja med rastjo in rodnostjo (določanje števila očes na trs),
–    oblikovanje ustrezne gojitvene oblike, ki omogoča gospodarno pridelavo grozdja,
–    omejevanje rasti večjega števila mladic,
–    odstranjevanje suhih, bolnih in izrojenih delov trte,
–    uravnavanje zračnosti in osvetlitve trte.

V vinogradniški stroki so poznane različne vzgojne oblike, ki so odvisne tudi od sorte in lege vinograda. V Primorski vinorodni deželi so uveljavljene kordonske vzgojne oblike, v ostalih delih Slovenije, pa so pogostejše šparonske oblike.
V nadaljevanju bomo navedli le nekaj osnov, ki jih mora poznati vsak vinogradnik. Vsekakor vam svetujemo, da občasno osvežite in dopolnite strokovno znanje, tako da obiščete kakšno demonstracijo rezi vinske trte, ki jo izvedejo strokovne svetovalne službe in druge organizacije.

Pred začetkom del si oglejte nekaj trsov, ki ste jih obrezali v prejšnji sezoni in poskušajte analizirati primernost obremenitve in razporeditev rodnih mladic. Način rezi morate spremeniti, če so dozorele mladice kratke in tanke, če večje število trt zamira in če je bil razvoj trte slab ali prebujen. Razloge za takšno stanje lahko iščete v načinu gnojenja oz. oskrbe vašega vinograda, obdelave tal in rezi.

Pri vinski trti ločimo več vrst lesa:
–    stari les,
–    dvoletni
in enoletni les.

Star les predstavljajo deblo, krak, in kordon (kordonska vzgoja). Dvoletni les raste iz starega lesa, na njem pa je enoletni rodni les. Zelo pomembno je pomlajevanje trte, ki ga opravimo ob rezi (razmerje med enoletnim in starim lesom). Vsekakor poskušamo doseči, da je starega lesa čim manj, kar dosežemo z izrezovanjem krakov in delov starega lesa. Enoletni les, ki raste iz dvoletnega, je roden, če zraste iz starega pa je v večini primerov jalov oz. neroden. Enoletni les poimenujemo z izrazom rozga. Vinska trta rodi na enoletnem lesu, ki raste iz dvoletnega lesa. Rozge, izrasle iz starega lesa, so v večini primerov nerodne.

Enoletni rodni les režemo na:
     –     čepe (z enim očesom)
     –     reznike (z dvema ali tremi očesi)
     –     penjevce (s štirimi do šestimi očesi)
     –     šparone (z več kot šestimi očesi).

Jalov les, na katerem želimo vzgojiti rodni les za naslednje leto, režemo na čepe ali reznike.
Rodni les, ki ga pripravljamo za naslednje leto, naj bo čim bliže deblu in v ustrezni višini. V nasprotnem primeru tvegamo razrast v širino in višino. Čepi in rezniki so pomembni predvsem, če sta šparona previsoko in želimo rast trte v naslednjem letu znižati. Pri rezi posvečamo veliko pozornosti obremenjenosti trsov in gostoti. Obremenitev po trsu je v veliki meri odvisna od gojitvene oblike in od razdalje sajenja. Sorte z velikimi grozdi praviloma režemo na 4 do 6 očes/m. Sorte s srednje velikimi grozdi (b.pinot, chardonnay, sauvignon) režemo na 6 do 8 očes/m. Sorte z majhnimi grozdi (sivi pinot, modri pinot) narežemo na 8 do 10 očes/m. .Prekomerna rast in bujnost jemlje vitalno moč trti in posledično se zmanjša kakovost grozdja.

Pri rezi upoštevamo lego vinograda, starost, dozorelost lesa, okužbe trsov in površino vinogradov ter delovno silo. Mlade vinograde in vinograde izpostavljene pozebi režemo kasneje. Okužene trse režemo posebej in škarje med delom razkužujemo.

 


Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook