Zanimivosti objavil

Riž – kralj med žiti

Bistven element pri boju proti nekaterim boleznim kot je celiakija, uporablja se ga v kozmetiki in njegovi stranski proizvodi, kot so otrobi in slama, so pomemben vir alternativnih virov energije. Riž od nekdaj velja za dragoceno in plemenito živilo, poleg tega je še naravno žito »par excellence«. 

Rižev »pohod« na Stari kontinent je trajal zelo dolgo – cela tisočletja. Njegove korenine so negotove. Kar je gotovo je to, da ima azijsko poreklo saj so ga Kitajci za prehrano gojili že v 6. tisočletju pred našim štetjem. O tem priča več arheoloških najdb iz neolitske dobe. Od tu se najprej razširi v Mezopotanijo, Perzijo, Egipt in končno tudi v Evropo.

Pravijo, da je Zahod spoznal riž šele takrat, ko je Aleksander Veliki osvojil Azijo. Vendar so ga v grško-rimskem svetu več stoletij jemali le kot zelo drago začimbo. Pri uporabi so bili zelo zmerni saj so riževa zrna pripravljali le za posebne priložnosti ali pa kot zdravilo. To slavo je riž kasneje obdržal skozi ves srednji vek.

Mavri so ga v 10. stoletju prinesli na Iberski polotok, preostali del Evrope pa »kralja med žiti« spozna nekoliko pozneje (13.-14. stoletje) v času lakote, epidemij in splošnega pomanjkanja. Sprva le v botaničnih vrtovih za samostanskimi zidovi. Zdi se, da so ga tam dolgo gojili in zelo dobro preučili. Kaneje so riž uporabljali kot sestavino za pecivo in to vlogo je ohranil vse do visokega srednjega veka. O tem priča »Knjiga izdatkov« vojvod Savojskih iz leta 1300.

Gojenje riža v dolini reke Pad se prične po zaslugi vojvode milanskega Gian Galeazza Sforze, ko le ta dojame donosnost tega »novega« žita – iz ene vreče semen se pridobi nazaj dvanajst. Razmerje 1:12 je bilo za tiste čase več kot izjemno. Sforza ga nato kot darilo leta 1475 pokloni ferarskim vojvodam in v nekaterih predelih Italije, kjer je bilo v 15. stoletju zasajenih okrog 5.000 ha površin, se v 16. stoletju poveča na 50.000 hektarov.

Žal v šestnajstem stoletju tako riž kot koruza »padeta« v takoimenovano skupino novih živil za reveže. Bolonjski kronist Pompeo Vizani opisuje dramatične posledice lakote iz leta 1590 in kako so revnim na podeželju delili štiri unče riža na dan. Verjetno je ravno to dejstvo botrovalo k temu, da v kuharskih knjigah iz 16. stoletja rižu ne namenijo prav posebne pozornosti, kot bi si je zaslužil.

Tudi v naslednjem stoletju mu ne gre bolje. Gojenje riža tako doživi še en hud padec tokrat predvsem zaradi »spornega okolja« in higiene. Zdravniki tistega časa so krivili žito kot prinašalca malarije. Čeprav je bil (in je še vedno) krivec komar so morali kmetje svoja riževa polja gojiti šest milj od mestnih središč. Predvidena kazen za kršitev je bila visoka globa in zapor.  

Riž, kot lahko prebavljiva hrana, se ponovno vrne šele v 18. stoletju. Prvič po daljšem obdobju ga smejo gojiti na novih področjih – saj v njem vidijo odgovor na hude težave v prehrani revnega ljudstva.

V Novi svet riž prispe okrog leta 1690 z evropskimi priseljenci. Južna Karolina pa je prva država zasajena z rižem. Leta 1839 jezuitski duhovnik, oče Cellari, ilegalno pobegne iz Filipinov in s seboj odnese semena 43 sort azijskega riža. Ta semena so pozneje postala osnova za sodobne sorte.

Riž cenijo tako v dietni prehrani kot v kulinariki. Je lahko prebavljiv, hitro dovaja energijo, dobro deluje na črevesno floro in ne povzroča alergij. Riž je del neglutenske diete, saj v nasprotju z drugimi žitaricami ne vsebuje glutena. Ne le vsi, ki ne prenašajo glutena, tudi tisti, ki so alergični na različne beljakovine, na primer na mleko ali jajca, lahko brez strahu uživajo riž, saj še niso ugotovili, da bi komu škodil.

Riž je poceni hrana, ki si jo lahko privošči vsak. Kuharji imajo radi riž, saj jim omogoča izvajaje najrazličnejših kulinaričnih bravur: riž lahko za 5,5-krat poveča volumen, zato ga uporabljajo kot nosilca najrazličnejših okusov, vonjev in barv. Pripravimo ga lahko na nešteto načinov, z mesom ali zelenjavo, kot sladko ali slano jed.

 

Vir:

http://www.risotto.it/storia.htm

http://www.riso.it/il-riso/la-storia-del-riso

http://www.zanzare-risaie.info/nuova_pagina_4.htm

 

 

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook