Čebelarstvo objavil

Robinija ali akacija

Robinija je čebelarjem bolj znana kot akacija. Botaniki so se odločili
uporabljati ime robinija, ker so izraz akacija obdržali za sredozemsko
zelnato rastlino. Verjetno bo med ljudmi in posebej čebelarji ostalo v
rabi ime akacija. Akacija ni avtohtona rastlina. Najprej je bila
zasajena v vinorodnih krajih, kjer so jo vzljubili zaradi hitre rasti in
trajnega lesa, kar sta odlični lastnosti za pripravo vinogradnega
kolja. Tako največ akacije raste povsod tam, kjer so vinogradi.
Podivjano raste tudi po gozdnih robovih, nasipih, obrežjih in v bližini
naselij po vsej Sloveniji. Najbolj znana pasišča so na Goriškem, okoli
Vipavske doline, na Vremskem polju in v Pomurju. Obsežnejša rastišča so
še v vinorodnih območjih drugod po Sloveniji.

Akacija najbolje medi v toplih krajih. Najboljši donosi so na Primorskem
in v Pomurju, dosti pa ne zaostajajo gričevja okoli Krške kotline. V
Sloveniji je mogoče izkoristiti tri akacijeve paše: najprej v nižjih
legah Primorske, nato v višjih (npr. na Vremskem polju) in pozneje še v
Pomurju. Na Primorskem akacija vedno cveti že v maju, v Pomurju pa se
lahko cvetenje zavleče v junij. Najbolj dolgotrajna akacijeva paša je v
gričevnatih krajih, kjer se cvetenje pojavlja različno – glede na lego,
nadmorsko višino in tla rastišča. Akacija najbolj obilno izloča medičino
med vsemi medonosnimi drevesnimi vrstami pri nas, hkrati je ena izmed
najbolj zanesljivih paš.

Akacija le redko popolnoma zataji – lahko pozebe ali pa pade med
cvetenjem preveč dežja. Najbolje medi, ko cveti še pred polnim
olistanjem. Po nekaterih ocenah bi lahko hektar akacijevega gozda dal do
1000 kg medu in več.

Vir: http://www.czs.si/

Objavil/a maruša pišljar
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook