Kmetijstvo objavil

Rodovništvo v živinoreji

njene proizvodnosti z namenom doseganja in uvajanja novih izpopolnjenih postopkov, s čimer se proizvodnost živali dvigne na višji nivo. Podatki iz rodovništva pa tudi služijo kot pomoč pri odbiranju živali za plemensko rejo. Rodovništvo so pravzaprav vsi zaznamki, ki pomagajo zasledovati razvoj posamezne živali, črede ali rodu v določene hlevu ali celo območju ali pasmi. Voditi evidenco o poreklu živali je pomembno predvsem zaradi preprečevanja nezaželenega parjenja v sorodstvu, odbire mladih živali in ocenjevanja kakovosti živali, ki so si med seboj sorodne.

 Prvi so rodovništvo v rejsko delo vpeljali Angleži za potrebe pri arabskih konjih, kasneje, v 18. stoletju, pa so metode konjerejcev vpeljali še za ostale vrste živali in pričeli celo voditi rodovniške knjige. V Evropi se je odbira po rodu uveljavila sredi 19. stoletja, pozneje pa so rodovnik vodili hkrati s kontrolo proizvodnje, oboje pa je pridobilo na pomenu takrat, ko se je razvil promet s plemensko živino. Pri nas se je začel voditi rodovnik za govedo s strani živinorejske organizacije, ki so bile ustanovljene začetek 20. stoletja.

 V rodovniških evidencah in knjigah se vodijo podatki o izvoru in identiteti živali, tipu in oblikah ter o plodnosti, o proizvodnji in ostalih karakteristikah, ki so za posamezne živali, katerih potomce želimo uporabiti za pleme, pomembne. Za čim večjo učinkovitost se mora rodovništvo voditi natančno in enotno. Seveda se v modernih časih te podatki vodijo elektronsko, rodovniška knjiga pa je razdeljena na glavni in dodatni del z razdelki, za posamezno pasmo pa morajo biti zabeleženi najmanj sledeči podatki: rodovniška številka živali, identifikacijska številka in ime živali, način označevanja, datum rojstva, pasma in spol. Poleg tega pa še podatki o rejcu, lastniku, o izvornem rejcu, oznaka, če je žival nosilec recesivnega gena, rezultati lastnosti zunanjosti, navedba nagrad, tekoči rezultati napovedi genetskih vrednosti, rezultati genskih testov, rodovniška številka mame, očeta in še nekaterih bližnjih sorodnikov živali, datum prodaje živali z datumom izločitve in vzrokom izločitve.

 Kot lahko vidimo, je rodovništvo zelo pomembno za kakovostno delo v živinoreji, kjer uspeh vsekakor ni stvar naključja. Zbiranje in natančno popisovanje podatkov v evidence je ključnega pomena, seveda pa tudi pravilna uporaba zbranih evidenc, kot podlaga za uspešno rejo, takšno ali drugačno.

Vir:

 

          Stanonik, Igor

2005        Prireja mleka in kontrola prireje v 20. stoletju na Gorenjskem.

            Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta,

            Oddelek za zootehniko.

 

 

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook