Gozdarstvo objavil

Ropanje slovenskih gozdov – nekateri resnično ne poznajo meje

Pohorski in pod Pohorski gozdovi slovijo po tem, da se v njih najde obilo gob, na obronkih pa tudi ostalih gozdnih plodov, kot so kostanji. Ugodne vremenske razmere so letošnjo jesen resnično postregle s obilno bero najrazličnejših gob, predvsem jurčkov in dežnikaric (marel). In kdor se je zadnji mesec peljal v te prelepe kraje, da se naužije lepot in predvsem svežega zraka, je bil resnično presenečen. Avtomobili ob cestah, ne le, da zaprejo vse dovozne poti v gozdove, zaprejo tudi dovozne poti hiš, ki so nekoliko oddaljene od ceste.

In za nameček, avtomobili, najrazličnejših registrskih tablic ponekod stojijo celo pol na cesti, tako, da če se slučajno že na tako ozki cesti srečata dva avtomobila, se nimata kam umaknit, drugam kot v globok jarek ob cesti. Sramota, tisti, ki imajo kmetije in so lastniki gozdov imajo zjutraj drugačne opravke, namreč živina zjutraj zahteva in potrebuje svoje. Tisti, jaz jim lahko mirno rečem roparji pa se že zjutraj, ko je zunaj še mrak pripeljejo, avto parkirajo, tudi na dvorišče, če je treba in se s svetilko na glavi zaženejo v bližnji gozd. Košare, vedra, pa ne le vedra, videla sem tudi plastične sode, kamor predvsem kostanje nasipljejo, da jih lažje odpeljejo.

Lastniki gozdov nimajo dostopa v gozd, torej v svojem gozdu na žalost ne morejo podirati dreves saj so gobarji in kostanjarji resnično povsod. In to kakšni ljudje so to, ne le, da se odločijo, da bodo pobrali vse gobe, za sabo pustijo razdejanje v stilu divjih svinj. Še več, iz gozda so pretekle dni nosili na kilograme gob, pa se lahko samo vprašam: Kje je tu inšpekcija? Upokojenci, med vikendi celotne družine dobesedno taborijo v gozdovih, za njimi pa ostanejo kupi smeti, plastenk in pločevink, da o raznih človeških iztrebkih sploh ne bom govorila. Tu nikakor ne gre za nabiranje, to je zame ropanje slovenskih gozdov, kultura nabiralništva pa tako nizka, da ni niti omembe vredna. Otroke, ki smo živeli in še živijo na kmetijah, so starši učili, da je v gozdu pomembna tišina, ker je tam dom nekaterih živali. Kako so vzgojeni ti ljudje, ne bom niti komentirala. Če se prav spomnim lahko iz gozda odnesemo dva kilograma gob, eni so jih v preteklih tednih odnesli 30kg  in več.

Neuraden podatek je, da je na trgu kilogram jurčkov vreden 14 eur. Nekdo, ki je nabiral na tuji zemlji, bo, če bo le priden imel od tega kar lep dobiček. Žal bodo pa lastniki gozdov vsaj nekaj dni svoj gozd čistili najrazličnejših odpadkov, ker njim pa inšpekcija ne bo prizanesla. Nekoč so veljale gobe za začimbo, kostanji so bili znanilci jeseni. Danes pa veš, da se je jesen začela, po številu parkiranih avtomobilov ob cestah in po praznih kostanjevih ježicah.

 

Zvonka Lešnik

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook