Kmetijstvo objavil

S čisto vestjo na kulinarični dragulj!

»Slovenija je bila doslej uvrščena na seznam držav, ki ni dovoljevala nabiranje tartufov kar je nerazumno, če pomislimo, da našo Istro turistično oživljamo, gostje pa odhajajo na tartufe v sosednjo Hrvaško in Italijo. Tartufi so priljubljena jed saj velja, da so afrodiziak, in ravno to je najboljša reklama za gostince v Slovenski Istri. Poudariti je potrebno, da določeno število ljudi živi od nabiranja in trgovanja z omenjeno glivo, saj jih lahko spreten nabiralec z izurjenim psom nabere dovolj za dober zaslužek in če se je to do sedaj počelo ilegalno, pa bo ta dejavnost odslej zakonsko regulirana,« je za javnost sporočil poslanec Marijan Križman.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za okolje in prostorsta skupaj pripravili novo Uredbo o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv, v kateri tartufi niso več zaščitena vrsta. Uredba določa, katere vrste gliv ni dovoljeno nabirati v Sloveniji, razen v znanstvene in izobraževalne namene.

Ena od novosti je, da na seznamu zavarovanih vrst ni več gomoljik.Strokovnjaki so namreč mnenja, da je to vrsto glive možno trajnostno izkoriščati in da njihov obstoj ni ogrožen. Prav zaradi tega popolno zavarovanje ni več potrebno. Čeprav tartufi niso več »prepovedani«, je rekreativno nabiranje omejeno na predpise s področja gozdarstva. Ti določajo, da je nabiranje dovoljeno do dva kilograma gliv dnevno. Vendar govorimo o tartufih – kar pomeni dober zaslužek.

Nekaj malega o slovenskih tartufih 

Vinko Šavle predsednik Društva tartufarjev slovenske Istre, ki si že vrsto let prizadeva za odpravo prepovedi nabiranja tartufov, je prepričan, da bodo slovenski beli tartufi sedaj lahko pristali tudi v najbolj prestižnih restavracijah širom sveta.

»Doslej smo jedli uvožene bodisi iz Hrvaške bodisi iz Italije. A zdaj bo drugače: na krožnikih bodo tudi slovenski, saj so tartufi z uredbo dobili certifikat o poreklu.  Po mojem mnenju se bo cena zvišala. Naši tartufi imajo priložnost, da postanejo prepoznavni v svetu.

Prepoved lova na tartufe je bila v bistvu škodljiva, zato smo si v našem društvu že od nastanka pred petimi leti prizadevali za njeno odpravo. Prepoved je povzročila to, da so nekateri (gre za kakih 15 do 20 ljudi) tartufe vseeno lovili in jih prodajali na črno. Za tiste, ki se s tartufi ukvarjamo profesionalno ter plačujemo davke in dajatve, je bila to nelojalna konkurenca. Oni so namreč tartufe prodajali na črno.

Sezona črnih je zdaj na vrhuncu, bele pa lovimo jeseni. Najbolj prestižen je žlahtni beli tartuf. Cena se giblje od 1500 do 2000 evrov za kilogram, odvisno od ponudbe in povpraševanja. Tartufe najdemo pri nas samo v slovenski Istri; od Kraškega roba, dolin Rižane in Dragonje, pa vse do morja. Črni tartuf, ki mu ustrezajo nižje temperature, bi morda našli tudi više, tja do Vipavske doline. Cene črnega tartufa so nižje, približno 200 evrov za kilogram.

Slovenska Istra lahko da od 500 do 600 kilogramov črnega in 150 do 200 kilogramov belega tartufa. Če količine pomnožimo s povprečno ceno, dobimo že lepo številko, kar pomeni več kot tri milijone evrov težak posel. To bi lahko bila že gospodarska panoga, sploh s pravo promocijo in v navezi z drugimi istrskimi posebnostmi.

Največji italijanski trgovci natančno vedo, kaj je beli istrski tartuf. V vrhunski kulinariki ga izredno cenijo, predvsem zaradi intenzivnega okusa in vonja. Pravijo mu diamant ali zlato kuhinje. Odkupujejo ga v najboljših restavracijah po Evropi in svetu.  Ja, tartufi v Istri ne poznajo meja. Doslej so vrhunske restavracije odkupovale hrvaške tartufe, odslej bodo tudi tiste iz naših gozdov. V tujino bodo romali vsi največji gomolji, doma bodo ostali le manjši.«

 

 

Vir:
Primorske novice, 15. julij 2011

 

 

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook