Kmetijstvo objavil

S PRAVILNIM GNOJENJEM IZBOLJŠAMO KAKOVOST TAL IN VARUJEMO OKOLJE

Pomlad je čas gnojenja. Namen gnojenja je tlom vrniti tista rastlinska hranila, ki smo jih jeseni s pridelki odnesli s kmetijskih zemljišč ter v tleh zagotoviti zadostno zalogo hranil za rast kmetijskih rastlin v tekoči rastni sezoni. Z gnojenjem torej rastlinam zagotavljamo hranila za rast, kar je predpogoj za doseganje želenih in kakovostnih pridelkov. Strokovno utemeljena uporaba gnojil je pomembna tudi za varovanje okolja.

 

Predpisi s področja gnojenja

Gnojenje je s Sloveniji urejeno s predpisi, ki so jih kmetje dolžni spoštovati. V evropskem prostoru je gnojenje krovno urejeno z Direktivo Sveta o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati s kmetijskih virov (91/676/EGS; t. i. nitratna direktiva). Direktiva je obvezujoča, zato se od držav članic pričakuje njeno dosledno izvajanje, vključno z nadzorom izvajanja ukrepov. Vsaka štiri leta so države članice Komisiji dolžne pripraviti poročilo, v katerem je treba poročati tako o monitoringu stanja površinskih in podzemnih voda, kot tudi o izvajanju ostalih zahtev in omejitev, ki izhajajo iz te direktive.

Določbe nitratne direktive smo v slovenski pravni red prenesli z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati s kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09 in 5/13; nitratna uredba). Uredba se šteje za operativni program izvajanja ukrepov zmanjšanja vnosa dušika v tla in na tla zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov iz točke (a) in točke (b) četrtega odstavka 5. člena nitratne direktive.

Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati s kmetijskih virov je območje Slovenije že od leta 2001 v celotni opredeljeno kot ranljivo območje. S tem je bila sprejeta odločitev, da se bodo ukrepi za varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov izvajali na kmetijskih zemljiščih na celotnem ozemlju Slovenije. Z nitratno uredbo so tako določene mejne vrednosti vnosa dušika iz kmetijskih virov v tla ali na tla ter ukrepi za zmanjšanje in preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov. Gre za obveznosti, ki jih morajo dosledno spoštovati in izvajati na kmetijskih gospodarstvih, ki izvajajo gnojenje oziroma kmetijskih gospodarstvih, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila.

 

Količina vnosa dušika je omejena

Ključna je mejna vrednost letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil, ki ne sme presegati 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva – velja povprečno na nivoju kmetijskega gospodarstva. Ker to lahko pomeni, da se posamezno enoto kmetijske rabe zemljišč lahko gnoji tudi z več kot 170 kg N/ha, je z nitratno uredbo določena dodatna omejitev, ki določa, da letni vnos organskih gnojil na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč ne sme presegati 250 kg N/ha. V prilogi 1, preglednici 4 pa so podane tudi mejne vrednosti vnosa dušika v tla v kg N/ha, s katerimi so omejena vsa gnojila (tudi mineralna), saj mora gnojenje z dušikom izhajati iz potreb posameznih rastlin. Zavezanci za izvajanje te uredbe so vsa kmetijska gospodarstva, ki izvajajo gnojenje oziroma, kmetijska gospodarstva, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila ali bioplinska gnojevka, tudi če ta ne vsebuje živinskih gnojil.

 

Omejitve gnojenja

Poleg tega nas uredba zavezuje k spoštovanju časovnih omejitev gnojenja, gnojenja na strminah, na poplavnih zemljiščih, na zemljiščih zasičenih z vodo, na zmrznjenih ali na zasneženih tleh. Rastlinam ne smemo dodajati gnojil v času, ko jih rastline ne morejo koristiti, kar se zgodi pozimi, ko se temperature spustijo pod 5 stopinj. Od 15. novembra do 15. februarja je zato v celoti prepovedana raba tekočih živinskih gnojil, kot sta gnojevka, gnojnica, tekoči ostanek proizvodnje bioplina in druga organska gnojila, če so v tekočem stanju. Izjeme glede prepovedi rabe tekočih organskih gnojil so določene le za naš mediteranski del, kjer so časovne prepovedi zaradi naravnih danosti krajše, in sicer od 1. decembra do 31. januarja. Časovno je omejena tudi raba hlevskega gnoja in raba mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik in sicer je gnojenje s hlevskim gnojem prepovedano od 1 decembra do 15. februarja, gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik pa od 15. novembra do 1. marca. Izjeme so določene  pri gnojenju z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, če gre za gnojenje v rastlinjakih in gnojenje ozimin.

Če je na zemljišču sneg, se ne sme gnojiti in to ne glede na to, kakšna je debelina snežne odeje. Prav tako je prepovedano gnojenje zemljišč, ki so poplavljena, zmrznjena ali nasičena z vodo.

Na račun gnojenja v bližini vodotokov, kjer po zakonu o vodah ni dovoljeno gnojenje in na račun gnojenja na snežni odeji, na zmrznjenih tleh, na tleh nasičenih z vodo in velikih strminah, so lani kmetijski inšpektorji izvedli 41 pregledov in izdali štiri odločbe o prekrških.

 

 

Inšpekcijski nadzor

Kar 85 nepravilnosti so inšpektorji ugotovili pri 277 pregledih urejenosti skladiščnih kapacitet za živinska gnojila.  Izdali so 62 ureditvenih odločb. Kmetovalci morajo imeti svoja gnojišča urejena tako, da ne prihaja do izcednih voda ter do onesnaženja z dušikom površinske in podzemne vode. Veliko težavo pri tem predstavlja veliko število majhnih kmetij, ki še vedno prevladujejo v Sloveniji, zato so za te kmetije določila za skladiščenja živinskih gnojil nekoliko milejša.

Poleg prijav, ki se nanašajo na gnojenje pozimi, inšpektorji veliko število prijav prejmejo tudi poleti zaradi smradu. Smrad je sicer kategorija, ki pri nas nima pravnih okvirjev, je pa za prebivalce v okolici kmetijskih zemljišč, ki jih kmetje gnojijo z živinskimi gnojili, zelo moteč. Obstajajo tehnike gnojenja, s katerimi lahko pomembno zmanjšujemo smrad. Pri tem gre za takojšnjo zadelavo živinskih gnojil v tla ter na gnojenje v ustreznem vremenu (brezvetrje ipd.).

 

Učinkovitost delovanja dušika

Največjo učinkovitost delovanja dušika v gnojilih dosežemo s pravilno tehniko gnojenja, ustreznim odmerkom ter predvsem pravilnim časom uporabe. Rastline je treba namreč gnojiti z dušikom takrat, ko ga te potrebujejo. Izjema so organska gnojila, predvsem hlevski gnoj, ki ga je treba zaorati že jeseni, da se bo do spomladi v tleh lahko razgradil, s čimer bodo hranila v njem rastlinam pomladi lahko na voljo. V prvem letu po uporabi je tako rastlinam na voljo okoli 50 odstotkov dušika v hlevskem gnoju, dolgoletni izkoristek pa je okoli 70 odstotkov.

Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije se je v zadnjih letih v Sloveniji bilanca dušika v kmetijstvu močno izboljšala. To pomeni, da se z dušikom v zadnjih letih gnoji veliko bolj racionalno, torej prilagojeno potrebam rastlin, stanju v tleh ter naravnim danostim. Zadnja leta se s pridelki s kmetijskih zemljišč odnese okoli 65 odstotkov dušika, ki je bil vnesen v tla z gnojenjem, v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je bil ta odstotek zgolj dobrih 30 odstotkov. Poleg tega se je poraba mineralnih gnojil v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih zmanjšala za več kot 30 odstotkov, na hektar kmetijske zemlje v uporabi pa za 15 odstotkov. Skupni vnos dušika na kmetijska zemljišča je danes v Sloveniji okoli 75.000 ton, od tega dve tretjini porabijo rastline, tretjina pa v tleh ostane kot presežek dušika.

 

Rodovitnost kmetijskih tal v Sloveniji

Strokovno utemeljeno gnojenje mora biti zasnovano na kemijski analizi tal. Kmetje na vodovarstvenih območjih ter kmetje, ki so na primer vključeni v integrirano pridelavo, morajo imeti za gnojenje izdelan tudi gnojilni načrt. Analizo tal ni potrebno opraviti vsako leto, v praksi jo je priporočljivo opraviti vsakih 5 let.

Kmetijski inštitut Slovenije je v preteklih letih izvedel sistematično raziskavo kontrole rodovitnosti kmetijskih tal v Sloveniji. V sklopu projekta je bilo na celotnem območju Slovenije odvzetih okoli tisoč vzorcev tal. Rezultati so pokazali veliko razliko s stopnji založenosti tal z rastlinskimi hranili glede na rabo tal. Intenzivni trajni nasadi (vinogradi, hmeljišča, sadovnjaki) ter njive z vrtnarskim kolobarjem so s hranili najbolje, pogosto celo preveč založene. Raziskava je pokazala, da je kar 70 odstotkov njiv z vrtnarskim kolobarjem preveč gnojenih s fosforjem, 35 odstotkov njiv celo do te mere, da jih s tem hranilom ne bi bilo potrebno gnojiti vsaj štiri leta. Na poljedelskih njivah je pregnojenost tal s fosforjem manj izrazita, vzrok pa gre iskati tudi v bistveno večjih potrebah poljščin po fosforju v primerjavi z vrtninami. Raziskava je tudi pokazala, da je obstoječi nabor mineralnih gnojil na trgu v Sloveniji v veliki meri neprimeren glede na dejanske potrebe rastlin ter založenost tal s hranili. Proizvajalci mineralnih gnojil bi morali kmetom ponuditi širši nabor mineralnih gnojil, pri tem pa večji poudarek nameniti gnojilom, v katerih bi bilo bistveno več kalija kot fosforja, saj prav vse kmetijske rastline potrebujejo več kalija od fosforja. V Sloveniji je sicer najbolj prodajano mineralno gnojilo NPK 15-15-15, ki pa vsebuje enak delež fosforja in kalija, zaradi česar je večinoma neprimerno za gnojenje glede na dejanske potrebe rastlin. Na travnikih, pašnikih in planinskih pašnikih, kjer kmetje v glavnem uporabljajo živinska gnojila, je založenost tal s fosforjem in kalijem najslabša, kar pa ima lahko negativne posledice tudi na kakovost krme.

 

*    *    *

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook