Sajenje paradižnika

Paradižnik sejemo marca ali na začetku aprila v setvene pladnje ali lončke 2 cm
globoko. Postavimo jih v prostor, kjer je temperatura okoli 20 stopinj
Celzija (ne manj kot 15 stopinj in ne več kot 25 stopinj). Zabojčki naj
stojijo na čim svetlejšem mestu, kamor sije sonce. Ko rastline razvijejo
2 ali 3 lističe, jih prepikiramo v šotne lončke ali posadimo v globlje
pladnje 8 cm narazen. Rastlinic ne zalivamo preveč izdatno. Bolje manj
kot preveč.

Ker paradižniki ljubijo sonce in toploto, jih v osrednji Evropi na
prosto posadimo šele po 15. maju, ko se nočne temperature dvignejo nad 7
stopinj Celzija. Sadimo jih v dobro, odcedno prst, z obilico humusa. Če
je zemlja prekisla, jo moramo apniti. Najbolje je, če tla jeseni
pognojimo s hlevskim gnojem, ki ga podkopljemo že jeseni vsaj 30 cm
globoko.

Paradižnik je po naravi vzpenjava rastlina, zato na vrtu potrebuje
oporo. Pripravimo si 1,5 m dolge količke ali palice in jih zapičimo vsaj
25 cm globoko v zemljo, da jih veter in teža plodov ne bosta prevrnila.
Zelo primerne so tudi spiralno zavite kovinske palice, saj paradižnikov
nanje ni treba privezovati. Oporo potisnimo v zemljo, preden posadimo
rastline, saj bi jim sicer poškodovali korenine. Paradižnikove sadike
lahko sadimo globoko, ker iz stebla poženejo stranske korenine. To je
zlasti dobrodošlo pri pretegnjenih rastlinicah, ki jim del stebla
položimo vodoravno v tla in zasujemo. Razdalja med rastlinami naj bo 50
cm, med vrstami 80 cm. Pritlikave sorte sadimo bolj skupaj. Preden
rastlinico posadimo, dodamo v jamico kompost.

Redno jih zalivamo, vendar ne preveč in nikoli po listih. Ob začetku
rasti bodo sadike hvaležne za nekoliko več zalivanja. Ko se začno
oblikovati prvi plodovi, moramo zagotoviti, da bodo imele rastline kar
se da suho rastišče. Ne glede na to, ali gojimo paradižnike na prostem
ali v rastlinjakih, jih med zorenjem ne zalivajmo, če le ni prave suše.
Suho rastišče zagotavlja, da bodo rastline zdrave.

Visokodebelnim paradižnikom odstranjujemo (pinciramo) stranske poganjke –
zalistke, ki sproti rastejo na glavnem steblu. Rastlina tako dobi več
hranljivih snovi in lahko oblikuje večje plodove. Nizkih grmastih sort
ne pinciramo. Posajene rastline zastiramo z zastirko, da se zemlja ne
izsuši. Tudi gnojimo redno z gnojilno brozgo. Da dobijo plodovi več
sonca, odstranimo pritlehno listje. Konec poletja odščipnemo vrh
glavnega poganjka, da se plodovi, ki so že na rastlini, do konca
razvijejo.

Jeseni, ko se začnejo mrzle noči, zelene paradižnike poberemo in jih
zavijemo v časopisni papir ali pokrijemo s črno folijo, ker za zorenje
potrebujejo temo in toploto.

Ne pozabite: rastline morajo imeti dovolj sonca in zraka! Da preprečimo okužbe in napade škodljivcev, med paradižnike sejemo ognjič.
(Več o tem na: http://www.rozeinvrt.si/zelenjavni-vrt/)

Z.K.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook