Samorodna vinska trta – samorodnica

Samorodnih trt, samorodnic kot jih imenujemo danes pred letom 1880, s pojavom trsne uši niso poznali niti v Evropi, niti pri nas. Ko je trtna uš začela uničevati kvalitetne evropske trte, so začeli iz Amerike uvažati trte, ki so rodile grozdje in so bile delno odporne proti trtni uši. Te trte so tudi križali s evropsko trto in dobili mnogo križancev ali hibridov. Najbolj prizadevni so bili Francozi, ki so vzgojili več križancev, ki so danes razširjeni po mnogih vinorodnih okoliših. Samorodnice niso enake kvaliteti evropske trte. Kljub velikemu trudu in velikemu številu vzgojenih hibridov prevladuje prav v vseh komponenta samorodnice, ki daje vinu neprijeten vonj in okus. V Sloveniji in v  vseh evropskih držav je prepovedano sajenje teh trt prav tako velja prepoved prometa s vinom samorodnic.

Stare sorte samorodnic, ki jih poznamo pri nas so: Šmarnica, Otela, Klinton, Bakuš, Gemaj, Izabela, Jurka. Manj poznane so: Delavare, Herbemon in York Madeira. Poleg navedenih so ob pojavu trsne uši v manjši meri sadili še druge samorodnice, ki pa jih danes več ne najdemo. Nekatere še najdemo v Ameriki, torej, domovini teh trt. Za slovensko vinogradništvo je znano, da zavzemajo v Podravskem in Posavskem vinorodnem okolišu kar 1/5 vinorodnih površin. Eden  izmed vzrokov za širjenje samorodnic je bilo poleg že omenjenih ta, da so hoteli kmetovalci v krajih, ki so bili za vinograde manj primerni pridelovati vino vsaj za lastne potrebe.

Vino samorodnic odklanjamo predvsem iz naslednjih vzrokov:

  • Po okusu in kakovosti ne dosegajo vina žlahtnih trt.
  • Promet z vinom je zakonsko prepovedan, prav tako sajenje trt.
  • Samorodnice ne kljubujejo popolnoma trtni uši, celo propadejo prej kot žlahtna trta, ki je cepljena na ustrezno podlago. Napada jih bolezen rdeči listni ožig.
  • Ne kljubujejo več glivičnim boleznim, v jeseni odpadejo jagode, trgatev je zelo zamudna  in ni je več mogoče gojiti brez škropljenja. Samorodnica v bistvu nima več nobene prednosti pred žlahtno trto zato je nesmisel, da gojimo manjvredno trto z istimi stroški.

Škodljivost samorodnic

Dolgotrajno pitje vina samorodnic ima brez dvoma slab vpliv na človekovo zdravje. Škodljivo delovanje izvira iz alkaloidov, ki se nahaja v njihovem grozdju in slabo vplivajo na jetra, povzročajo živčne motnje, splošno otopelost. Najbolj škodljiva in še posebej nevarna je ŠMARNICA, ker vsebuje njeno vino največ metilnega alkohola ta pa povzroča negativne učinke na umsko zaostalost ljudi.

Samorodnice imajo napake, ki jih je nemogoče odpraviti ali gospodarsko opravičiti zato moramo storiti prav vse, da te trte odstranimo iz naših vinogradov, ker kvarijo sloves naših vin.

Viri: http://www2.arnes.si/~sspasorg/vino/dijaki/Grozdje.htm, Tit Doberšek- Vinogradništvo

 

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook