Kmetijstvo objavil

SE RES BLIŽA KONEC SAMOOSKRBI S HRANO?

Ko prebiram članke v pisni ali elektronski obliki se oko večkrat ustavi na naslovih, kjer se omenja domače,  pristno, kakovostno, samooskrba, … Da, samooskrba. Vendar sodeč po vsebini vseh teh člankov očitno gre samo slovenskim pridelovalcem oziroma kmetom za našo samooskrbo. Drugi kot da te teme ne morejo oziroma nočejo niti načeti.

Kar zgrozim se, ko prebiram kaj vse nam trgovci ponujajo na policah! »Pred časom je prispela v Luko Koper večja količina izraelskega krompirja, namenjenega nemškemu trgu. A ga Nemci niso hoteli prevzeti. Menda zato, ker naj bi bil zdravstveno oporečen, oziroma ker naj bi ga doma imeli dovolj. In kaj je naredil prevoznik? Da si je pokril stroške, je krompir po zelo nizki ceni ponudil slovenskemu trgu. Naši trgovci so seveda takoj zagrabili priložnost,« je ogorčeno povedala Jožica Bolčič, predsednica Kmetijske zadruge Agraria. (Primorske novice, 2. junij 2012)

Sprašujem se, kje za vraga so bili slovenski inšpektorji, da niso ugotovili zdravstveno oporečen krompir? Zakaj moramo mi slovenski kupci kupovati tisto kar naši severni sosedje zavrnejo? Kje so naše inštitucije? Očitno bo veljalo kar se že povsem odkrito govori – Slovenija je postala kontejner v katerega se odlaga nekakovostno in zdravstveno oporečno hrano.

»Kljub vsemu povpraševanju po domači zelenjavi je na policah slovenskih trgovin prostor za zgolj enega, morda dva slovenska pridelka; pa še tista dva sta v akciji. Iskreno vam povem, da resno razmišljam, če ne bi bilo bolje, da bi tudi sama sedla na traktor in zmulčila ves pridelek,« je razočarana Bolčičeva. (Primorske novice, 2. junij 2012)

Tudi drugim kmetijskim panogam ne gre nič bolje morda še bolj črnogled scenarij se jim piše. Čeprav bi večina Slovencev kupila svinjino slovenskega izvora je samooskrba kljub temu le še okoli 35-odstotna.

Mogoče, ko prebiraš nekaj takšnega postane takoj jasno zakaj je temu tako. »Vaše cenjeno podjetje bi želeli povabiti, da se udeleži poslovnega srečanja s predstavniki belgijskih pridelovalcev svinjskega mesa. Srečanje organizira naš trgovinski urad v Ljubljani skupaj z združenjem belgijskih izvoznikov mesa,« je pisalo v vabilu na dogodek, ki se je v Ljubljani zgodil v trenutku, ko je slovenska prašičereja pred zlomom in državo že šest tednov prosi za pomoč. (http://moj.dnevnik.si)

Tujina : Slovenija = 100 : 0

V Angliji so sprejeli državni program, ki vključuje izobraževanje v vrtcih in šolah, spremembe prehranskih navad, kmetijske politike, sistema subvencij, tržnih mehanizmov. Cilj je, da do leta 2030 dosežejo 100% samooskrbo.

V Franciji se lahko mestni prebivalci, ki iz različnih razlogov ne morejo obdelovati svojega vrtička, z malimi kmeti dogovorijo o pridelkih, ki jih bo kmet zanje zasadil in negoval (partnersko kmetijstvo). Naročniki pridelke tedensko prevzamejo na dogovorjenem mestu . Takšen način daje potrošniku možnost za zdravo ekološko pridelano hrano, kmetje pa imajo zagotovljen odkup.

Kakšen cilj pri samooskrbi si je zastavila Slovenija do leta 2030 mogoče ta, da bomo povsem odvisni od tuje roke, ki nas bo hranila le s tistim česar drugim ji ne bo uspelo prodati. Si res želimo tega?

M.V.

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook