Se še splača ukvarjati s to dejavnostjo?

Počasi se bliža čas, ko bo v vinogradih veselo.  Žal veselih glasov trgačev pa ne bodo poslušali vsi vinogradi enako – nekaterih bo po vsej verjetnosti pričakal hladen molk.  Takšno vzdušje grozi še najbolj  vinogradom v Vipavski dolini, kjer lastniki svoje grozdje oddajajo v Kmetijsko zadrugo Vipava.

Zadružnike KZ Vipava duši jeza predvsem pa obup zaradi nizkih odkupnih cen grozdja.  Še najbolj se hudujejo nad zamikom plačil saj že tri leta zaman čakajo na pošteno plačilo za svoje delo. Mnogi med njimi se  sprašujejo ali ima smisel potrgati letošnji pridelek.

Zadruga je svoje obveznosti do zadružnikov običajno poravnala do julija naslednjega leta, pred tremi leti pa se je vse skupaj zalomilo.

»Ker Agroind zaradi slabega poslovanja zadrugi pol leta ni plačal niti evra (ne za grozdje in ne za mleko), je zadruga najela skoraj dva milijona evrov kredita, da je lahko poplačala obveznosti do kmetov. Letnik 2007 je bil tako zadnji, ki je bil pošteno plačan,« pove Tadej Pavlica vinogradnik iz Dornberka, ki je s 25 hektarji vinogradov in s približno 200 tonami pridelanega grozdja največji zadružnik KZ Vipava.

To pa še ni vse. Zadruga  je  za kilogram grozdja  letnik 2007 čeprav z nekajmesečnim zamikom vinogradnikom plačala približno  35 centov,  so aprila letos  za letnik 2008 dobili vsega skupaj 20 centov za kilogram oddanega grozdja.

»Kar je občutno premalo.  Če vam povem, da nas samo trgatev stane deset centov pri kilogramu, da o stroških škropljenja, ki v normalnem letniku znašajo  400 evrov na hektarju, stroških dela, goriva, o obnovi in amortizaciji vinogradov niti ne govorimo, lahko hitro izračunamo, da cena 20 centov pokrije samo polovico  proizvodnih stroškov,« nam dejansko stanje razkriva Pavlica, sicer tudi član upravnega odbora KZ Vipava.

In kaplja čez rob, ki je zadružnike pripeljala k razmišljanju o smislu vsega tega je še nižja cena za letnik 2009 in sicer 10 centov za kilogram. »To je le  akontacija, ki jo bomo, kot vsako leto, s poračunom poravnali,« razlaga direktor KZ Vipava Boris Bajc. »Trenutno plačujemo letnik 2009. Pri izplačilih pa smo vezani na razmere v Agroindu. A stvari se v tej družbi vendarle obračajo na bolje,  saj prodaja raste, cene tudi,« bolj optimistično pravi Bajc. In dodaja,  da se v zadrugi trudijo, da bi zadružnikom čim prej izplačali denar, ki jim ga dolgujejo. 

Približno 400 vipavskih vinogradnikov, ki imajo pogodbo  s KZ Vipava  seveda upravičeno zanima, kdaj bodo deležni denarja za oddano grozdje. »Imamo več zamisli, kako poravnati razliko, ki je nastala zaradi zamika plačila.  Ena od možnosti  je tudi dokapitalizacija.  Kmetje res dobivajo po 20 centov za kilogram, a razlika (do 35 centov, kolikor je pred tem znašala cena za kilograma) bi lahko šla v dokapitalizacijski fond, s katerim bi zadruga povečala svoj delež v Agroindu,« še pojasnjuje Bajc.

»Tako ne moremo več naprej.  Predvsem večji vinogradniki smo pred dilemo, ali bomo letos sploh trgali.  Za dva letnika smo že založili denar, ne vem, če ga bomo še za tretjega, saj ga nimamo kje vzeti,« pravi Pavlica.

Na težek položaj kmetov opozarja tudi vinogradnik iz Branice Sandi Stubelj: »Če bo šlo tako naprej,  bo vse več vinogradnikov iz Vipavske doline, ki prodajalo grozdje v vipavsko klet, opustilo svoje vinograde. To bo hud udarec  za Vipavsko dolino. Za večino zadružnikov  vinogradništvo ni glavni vir prihodka.  In če nekaj let zapored ne dobiš denarja, boš najbrž krepko razmislil, ali se ti še splača ukvarjati  s to dejavnostjo.  Sploh, če ti prinaša samo stroške. Dejstvo je, da mi zdaj kreditiramo Agroind in vipavsko zadrugo. Banka od kreditiranja dobiva obresti – kaj pa dobivamo mi?« je ogorčen Stubelj, ki na poltretjem hektarju vinogradov pridela približno 25 do 30 ton grozdja in grenko razmišlja, ali bo sploh šel na trgatev.

 

 

 


Martina Vodopivec

Vir:
Primorske novice, 29. julij 2011

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook