Kmetijstvo objavil

SEPP HOLZER – UPORNI KMET IN PIONIR PERMAKULTURE

Permakultura je zavestno oblikovanje in vzdrževanje kmetijsko produktivnih ekosistemov po vzorcu bioraznolikosti, stabilnosti in žilavosti naravnega ekosistema. Permakultura je harmonična integracija ljudi in okolja, ki dolgoročno brez agresije na okolje in živali zagotavlja človeku hrano, energijo, zavetje in ostale materialne in nematerialne dobrine.

Beseda permakultura je sestavljena iz dveh besed – permanentna agrokultura, ki jo je v začetku 70-ih skoval tasmanijec Bill Mollison. Izvorni termin »Permaculture« je avtorsko zaščiten, lastniki avtorskih pravic pa so Permakulturni inštituti in Kolegiji diplomantov po vsem svetu. Navedene inštitucije branijo avtorske pravice s ciljem, da bi usklajeno in kvalitetno izobraževale nove kadre.

Permakultura je interdisciplinarna znanost o zemlji. Vsebuje mnoge klasične znanosti in jih usmerja predvsem na skrb o zemlji, skrb za ljudi, moder nadzor širjenja populacije in nadzor izkoriščanja naravnih virov.

Nam najbližji in celo svetovno znani pionir permakulture je avstrijec Sepp Holzer (roj. 24. Julija, 1942, Ramingstein – Salzburg), ki je intuitivno že sam začel živeti po načelih permakulture, še preden je širša populacija začela znanstveno pristopati k stvari. Že kot otrok je obdeloval manjše vrtičke in opazoval vpliv okolja na rast pridelka. Leta 1962 je po starših prevzel visoko-gorsko ležečo (1100-1500 metrov nadmorske višine) posestvo Krameterhof in kot pionir vztrajno začel z ekološkim obdelovanjem zemlje ter raznimi drugimi tehnikami permakulture, saj je bil s tradicionalnim kmetovanjem popolnoma razočaran. Ves čas je je bil izpostavljen velikim družbenim pritiskom in nerazumevanju lokalne skupnosti tistega časa in celo denarno kaznovan ter skoraj nekajkrat obsojen na zaporno kazen, ker ni hotel obrezovati svojega sadnega drevja(na ta način mu pozimi sneg ni polomil sadovnjaka). Tako se ga je prijel vzdevek »uporni kmet«.

Še posebej pa je znan po svojih svetovno znanih jezercih, ki služijo kot zbiralniki in ojačevalniki ter prenosniki sončne energije za pasivno ogrevanje poslopij. Bistvo njegovega kmetovanja je simbiotično gojenje rastlin(pridelka) v skupinah, ke si najbolj ustrezajo. Se pravi skupaj sadi in seje rastline, ki si medsebojno pomagajo (ene dajejo kisik koreninam, druge odganjajo zajedavce, nekatere spet ohranjajo vlažno zemljo, …) in ne le eno vrsto na eno njivo ali brazdo.

Sedaj ta skoraj alpska farma pokriva 45 hektarov  zemlje in je največji živi primer in dokaz, kako je mogoče povsem biološko, brez velikega napora in denarja vzdrževati ekosistem v popolni harmoniji z obstoječim danim okoljem.


P.K.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook