Kmetijstvo objavil

Setev naknadnih posevkov

Poleg pozitivnih strani v našem poljedelstvu je slaba lastnost to, da se
slabo izkorišča setev naknadnih posevkov. Z gojenjem naknadnih posevkov
se pridobiva pomembna količina krme v vzreji živali in pridelek ostalih
kmetijskih kultur. S sajenjem naknadnih posevkov si lahko povečamo
prihodek tudi za 50%. Naknadno posajene krmne rastline se izkoriščajo za
prehrano živali že v tekočem letu. Poleg tega se racionalneje
izkoriščajo razpoložljive poljedelske površine, ki bi po spravilu
glavnega posevka ostale prazne. Golo zemljišče hitreje izgublja vlago
posebno, ko dalja časa ostaja nezasajeno in neobdelano. Posebej pomembno
je sajenje naknadnih posevkov v letinah z manj padavinami. Osnovni agro
ekološki pogoji za gojenje naknadnih posevkov so odgovarjajoče
temperature in število dni primernih za vegetacijo. Takim pogojem
ustreza večina naših poljedelskih proizvodnih območij. Edina ovira, ki
se pojavlja je nezadostna količina padavin, ki jih potrebujejo rastline
za normalen razvoj. Taka proizvodnja v primeru pomanjkanja padavin ni
mogoča brez urejenega namakanja. V takem primeru namakanja ne
predstavlja redno nego rastline temveč neizogiben ukrep, ki ga moramo
zagotoviti za uspešno gojenje naknadnih posevkov. V Sloveniji se
problemu namakanja ne posveča dovolj pozornosti. Pomanjkanje finančnih
sredstev za postavljanje in urejanje namakalnih sistemov so razlog za
slabo koriščenje nekaterih vodotokov. Na nekaterih območjih pa lahko
vseeno dosežemo zadovoljive rezultate v proizvodnji tudi brez namakanja.
Predpogoj je primerna obdelava zemljišča po spravilu glavnega posevka.
Na ta način ohranimo vlago v zemljišču, ki je prepotrebna za normalen
začetek rasti naknadnega posevka. Najzanimivejši naknadni posevki so v današnjem času soja in sončnice. Z
gojenjem teh dveh kultur se lahko dosegajo pridelki, ki opravičujejo
vlaganja v tako proizvodnjo. Zahvaljujoč sortam z razmeroma kratko
vegetacijo do prvih zimskih pozeb ostane dovolj časa, da soja zaključi
ciklus rasti in razvoja.

Sončnice so sposobne v relativno kratkem času ustvariti velike količine
vegetativne mase. Koruza in proso sta se pokazala kot dobra naknadna
posevka. V nekaterih deželah predvsem v državah bivše Jugoslavije za
krmni dosevek uporabljajo mešanico koruze in strnih žit (50:60 kg/ha)
kot tudi zmes jare grašice, krmnega graha in strnih žit (60:50:70
kg/ha). Poleg poljedelskih kultur se lahko kot naknadni posevek gojijo
tudi različne vrtnine kot so fižol, cvetača, zelje, pesa in podobno.
Plodove vrtnin v jesenskem času, ko je več sončnih dni uspemo pridelati z
manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Napad gliv in škodljivcev je
v tem času šibkejši. Zato je pridelava  v tem času cenejša.

Setev naknadnih posevkov moramo opraviti kar se da zgodaj. Vsaka zamuda v
setvi privede do manjšega pridelka. S poznejšo setvijo izgubimo dneve z
močnim sončnim obsevanjem, ki jih ne moremo nadoknaditi z namakanjem in
gnojenjem. Za uspeh v naknadni setvi soje je pomembno kvalitetno seme
ter prava in pravočasna priprava zemljišča. Priporočljivo je tudi
valjanje s  katerim preprečimo izgubo vlage. Soja daje kvalitetno zeleno
maso, z visoko vsebnostjo beljakovin. Zeleno sojo lahko uporabimo za
krmo živali, lahko pa jo uporabimo tudi za silažo. Najboljša kombinacija
rastlin za krmo je pridelovanje koruze in soje. Koruza z bogato
energetsko vrednostjo, dopolnjuje sojo, ki je bogata s proteini.   

S sajenjem naknadnih posevkov si v vseh panogah kmetijstva lahko
zagotovimo večji pridelek, večjo količino krme in večji dobiček.

OBJAVIL/A ZVONE TREBIŽAN DIPL.ING.AGR. 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook