Zanimivosti objavil

Šintli in skodli na strehi

Čas bo počasi zabrisal sledi, ki so jih pustili naši predniki, saj danes marsikdo izmed nas več ne ve, kakšna je slovenska kulturna dediščina. Predvsem skrita očem je postala lesena streha, prekrita s šintli ali skodli. Gre za leseno kritino, narejeno ročno, iz dreves, ki ustrezajo visokim merilom t.i. šintlarce. Šintli izvirajo iz predelov Štajerke, Koroške in Savinjske regije. Skodle pa poznajo na Gorenjskem. Med kritinama so razlike, skupna lastnost pa je predvsem v tem, da gre za leseno kritino iz lesa smreke ali jelke.

Pri nas v Sloveniji se tu pa tam še najde kakšna hiša ali gospodarsko poslopje, krita s šintli ali s skodli. Vsakdo pa ne loči razlik med šintli in skodli. Res je, oboje je lesena strešna kritina, vendar se ne razlikujeta le po geografski legi, temveč tudi po načinu cepanja ter prekrivanja. Predvsem pa se ločujejo med seboj po tem, da so različni v debelini, širini in dolžini. Šintli so dolgi en meter, zelo tanki (2-3 milimetre) in široki 6-8 centimetrov. Skodli so krajši, dolgi pol metra, debeli en centimeter in različnih širin. So širši kot šintli. Skodli so lahko ročno cepani ali rezani, medtem ko so šintli samo ročno cepani. Tudi prekrivanje streh poteka drugače, saj se s šintli prekriva dvojno, križem. Za oboje se uporablja les smreke ali jelke, za skodle lahko tudi macesen. Resnično pa je zelo pomembno, da izberemo ustrezen les, saj drugače tisti, ki izdeluje šintle ali skodele, iz njega ne more nacepiti pravih. Stari ljudje so pravili, da je za senčne strani bolje uporabiti jelko.

Pred časom so bile vse strehe prekrite z leseno kritino, danes temu ni več tako, saj je takšna kritina zelo draga, poleg tega pa tudi ni več mojstrov, ki bi še to znali. Le redko kdo še zna to zanimivo delo.

Razvoj je potekal nekako takole. V 16 stoletju so se obnavljale in gradile cerkve, kmetje pa so v svojih preprostih hišah, prekritih s slamo in leseno kritino, kamor uvrščamo šintle in skodle, živeli v revščini. Šele v 18 stoletju, se je življenje začne izboljševati. To so dosegle predvsem reforme Marije Terezije, tako v mestih, kjer se je začela gradnja večjih stavb zaradi novih materialov, kot tudi na vaseh.

Vse strehe so imele leseno konstrukcijo prekrito z kritino, ki je bila po navadi lesena, pojavljati pa se je začela tudi opeka. Z dobo industrializacije so se počasi začele mešati meščanske in vaške navade tudi v gradnji. Značilna lastnost lesenih streh z lesenim ostrešjem v tistem času, 19. In 20. Stoletja, je bila dvokapna streha, s čopom, ki je imela leseno ostrešje prekrito s slamo, skodlami,šitnli, skrilom ali opečnatim zareznikom.

Ko so se po drugi svetovni vojni kmetje začeli seliti v mesta, zaradi dela v tovarnah, so začele kmečke hiše propadati. Tako je počasi začela izginjati tradicija. Denar, ki ga je po vojni še kako primanjkovalo, je pripomogel k temu, da je nastala revščina in tisti, ki so menjavali strešno kritino, so se odločali, glede na debelino svoje denarnice. Kar pa je pomenilo izginjanje lesenih kritin, ki niso predstavljale ugodnih ceni, niti malo časa, prav tako pa je bilo na trgu tudi nekaj novitet.

Še vedno pa ostajajo lesene strešne konstrukcije v Sloveniji najbolj razširjene, ker ima njihova uporaba veliko pozitivnih lastnosti: kot naravni material »diha« in ne vsebuje strupenih snovi, duši zvok, njegova elastičnost dopušča izdelavo nosilnih konstrukcij, ni elektrostatičen, oblikovanje lesenega ostrešja nam ponuja veliko možnosti (razgibanost) in od tega je odvisen končni videz strehe, ugodna cena in enostavna montaža.

Zaradi številnih prednosti, ki jih ponuja les kot gradbeni material, so lesene strešne konstrukcije oziroma ostrešja iz lesa danes še vedno najpogostejša izvedba strešnih konstrukcij.

Poleg tega se tu pa tam, vrača tudi lesena strešna kritina. Vendar pa je problem predvsem v tem, ker so mojstri, ki delo obvladajo, starejši možje, ki ne morejo več opravljati svojega dela. Redko kdo od mlajše generacije se je priučil tega dragocenega znanja, in njih ne smemo izgubiti, temveč jih moramo obdržati. Predvsem s tem, da se še kje odločimo za leseno strešno kritino.

Urška Gričnik   

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook