Zanimivosti objavil

SKORŠ – skoraj pozabljena sadna vrsta

To staro sadno vrsto so poznali že stari Grki in so jo v srednjem veliko
sadili v samostanskih vrtovih. Vendar se zdi, da so v tistem času
uporabljali skorš zaradi adstringentnega okusa bolj za zdravilo kot pa
za živilo.

Skorš je doma v jugozahodni in jugovzhodni Evropi, v Mali Aziji do
Medkavkazja in tudi v Severni Afriki. V vinogradniških območjih ga že
več kot 1000 let cenijo kot sadno drevo. Zeleni listavec je po videzu
zelo podoben jerebiki. Zraste v približno 15 m visoko drevo, z močnim
deblom in ovalno do okroglo krošnjo. Njegova skorja je podobna hruševi.
Izmenično razvrščeni listi, ki so neparno peresasti, dolgi do 23 cm, so
rahlo dlakavi. Beli cvetovi, ki so razvrščeni v polstenih kobulnih
grozdih in so veliki do 1,7 cm, se pokažejo v maju ter so samooplodni.
Vendar drevesa potrebujejo 8-20 let preden zacvetijo in začnejo roditi.
Dosežejo lahko starost do 150 let.

Zaradi njegove velikosti je primeren za velike vrtove, bolj kot
posamično drevo ali kot skupina dreves pri oblikovanju kulturne krajine.
Uporaba je omejena na območja z vinogradniškem podnebjem.

PLODOVI
Plodovi so okrogli in podobni jabolkam in hruškam. Veliki približno 2-5
cm in tehtajo 10-20 g. ti plodovi so sprva zeleni, na prisojni strani
so lahko rumeni ali rdeči. Zrelost dosežejo septembra oz. oktobra. Pri
polni zrelosti je plod rjavkast in mehek. Plodovi zaradi trpko-kislega
okusa surovi niso užitni kar povzroča velika vsebnost fenola. Pri mladih
drevesih lahko pridelamo približno 20 kg po drevesu. Skorš, ki smo ga
razmnožili s semenom, potrebujejo do prvega pridelka 12 let. Cepljene
rastline nam dajo pridelek bistveno prej. Plod vsebuje približno do
40mg/100g vitamina C, čreslovine do 2,5-9,7 %, skupnih kislin 6,9 %,
sladkor 12,3 % in pektin.

UPORABA
Ko so plodovi prezreli, so nekoliko trpko-kislega okusa in jih lahko
uživamo tudi surove. Pretežno pa jih predelujemo lahko v marmelade iz
mešanice skorša, jabolk, hrušk ali kutin, ki so specialiteta posebnega
okusa. Iz plodov lahko pripravimo tudi jabolčno vino t.i. jabolčni
»cider«. Poleg tega pa plodove lahko dodajamo tudi jabolčniku iz malo
kislih jabolk in hrušk (približno 1%), kar spodbuja bistrenje, povečuje
obstojnost ter izboljšuje okus. Za to vrsto uporabe moramo plodove
obrati, ko so še v trdi zrelosti. Približno 100 kg pečkatega sadja, ki
ga pripravljamo za stiskanje, primešamo 2-4 prgišča skorševih plodov ali
pa po ločenem stiskanju, premalo kislemu soku, dodamo približno 4-5
litrov skorševega soka.

RASTIŠČE IN NEGA
Skorš ima najraje suha do zmerno sveža, apnenčasta, ilovnata tla. Rad
ima toploto, najdemo pa ga predvsem na območjih z vinogradniškim
podnebjem. Poleg tega pa potrebuje še veliko svetlobe. Skorš ne
potrebuje posebne rezi, zato se pri rezi omejujemo le na morebitno
previdno razredčevanje vej.

BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI
Na mladih rastlinah se lahko pojavi škrlup. Pojav uši lahko deformira
vrhove poganjkov in liste, prav tako pa obstaja nevarnost, da drevesa
obžre divjad.

RAZMNOŽEVANJE IN GOJITEV
Skorš lahko razmnožujemo s semeni. Če pa hočemo razmnožiti boljše
izbore, opravimo to s cepljenjem, in sicer s kopulacijo in z
žlebičkanjem spomladi. Cepimo na kutino, glog ali na jerebiko, lahko pa
tudi na sejanec lastne vrste in na hruške. Če za podlago izberemo glog,
dobimo zgodaj pridelek, vendar imajo rastline zaradi slabih korenin
kratko življenjsko dobo in slabo stabilnost. Najboljša je spomladanska
kopulacija na sejance lastne vrste. Za sejanje na stalno rastišče
uporabimo 2-3 letna drevesa, ker je pri teh ugotovljeno najboljše
ukoreninjenje.

Informacije o virih so dostopne pri avtorju

6

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook