Zanimivosti objavil

Skrb človeka za žival skozi zgodovino

Človek skrbi za živali že od nekdaj, pravzaprav odkar jih je udomačil in jih začel uporabljati za pomoč, hrano in družbo. Kako so ljudje prispevali k zdravju svojih živali pa se je seveda skozi čas spreminjalo; glede na znanje, življenjske pogoje in načine vzreje, vse to pa je zelo trdno vezano na napredek veterinarske medicine.

 

Če pogledamo stanje v Sloveniji takoj po drugi svetovni vojni, je jasno, da so bile prisotne nekatere bolezni, ki so predstavljale veliko gospodarsko škodo in so bile potencialno nevarne tudi za človeka. V večletnih programih so veterinarji opravljali spremljanje nekaterih bolezni, ob tem pa so se razvijali sistemi identifikacije živali, spremljanja in nadzora bolezni, rezultat tega dela pa je zdravstveni status neke države, ki je uradno prosta določene bolezni.   

 

V današnjem času se zaradi klimatskih sprememb in globalizacije človeštvo sooča z boleznimi, ki prej v našem okolju niso bile prisotne, pojavljajo pa se tudi bolezni, ki so že bile izkoreninjene. Zato je treba tudi skrb za varstvo živali usmeriti predvsem v preventivo, izobraževanje in osveščanje. V preteklosti so pri nas največ težav povzročale predvsem slinavka, parkljevka, rdečica prašičev, prašičja kuga, vranični in šumeči prisad, kolera perutnine in gniloba čebelje zalege. Vedno je bila prisotna tudi steklina, na Primorskem pa bruceloza. Skupaj s pospeševanje perutninarstva, se je žal vedno bolj pojavljal tudi kokošji tifus, tik pred drugo svetovno vojno pa se je razširila še ohromelost prašičev, pojavljale pa so se seveda tudi druge bolezni. 

 

Veterinarji so za zatiranje bolezni uporabljali metode ugotavljanja kliničnih znakov, karanteno, neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel, čiščenje in razkuževanje, nadzor sejmov in transporta živali in podobno.

 

Zaradi vojn in posledično tudi slabih življenjskih razmer, se je stanje na področju bolezni precej poslabšalo. V prvih letih po drugi svetovni vojni je vrhunec dosegla denimo urbana steklina in veterinarska služba je odredila obvezno cepljenje psov ter nadzor potepuških živali. Zaradi teh ukrepov je bila ta bolezen uspešno pregnana in zadnji primer stekline pri ljudeh je tako zabeležen leta 1950. Omeniti je potrebno še tuberkulozo in brucelozo govedi ter drobnice, katere so veterinarji začeli prav tako sistematično zatirati.

 

Dejstvo, ki vedno velja je, da se s pravočasnim prijavljanjem bolezni ali celo sumov bolezni živali, lahko hitreje začnejo izvajati ukrepi za preprečevanje nadaljnjega širjenja. Po drugi svetovni vojni je bila tako izdana Uredba o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni, ki je določala, da mora lastnik oz. imetnik živali ali vsak, ki kaj ve o pojavu ali sumu bolezni, to prijaviti pristojnemu organu. Že kmalu so pristojni začeli voditi evidenco o boleznih živali, leta 2007 pa se je znotraj informacijskega sistema CIS VURS začel razvijati informacijski sistem za spremljanje, nadzor in poročanje o določenih boleznih živali. Program pa ni namenjen zgolj zbiranju podatkov, temveč tudi vnosom zapisnikov za diagnostične preiskave

 

Da bo boj proti boleznim, s katerimi se soočamo danes, uspešen, je potrebno zagotoviti ustrezen in posodobljen pravni okvir, v katerem bodo tveganja za bolezni živali na novo določena in kategorizirana. Pomembno pa je tudi, da so vsi, ki so vpleteni v prehransko verigo odgovorni in sodelujejo pri skupnemu cilju preprečevanja in izkoreninjanja bolezni.

 

Vir:

-http://www.vurs.gov.si/si/za_prebivalce_in_pravne_osebe/zdravje_zivali/delovno_podrocje

/zagotavljanje_zdravja_zivali_v_sloveniji/ (06.08.2012)

 

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook