Kmetijstvo objavil

Skrb za gozdove – gozdnogojitveno načrtovanje

Posebnost slovenskega gozdarstva je v malopovršinskem obravnavanju
gozda, kjer smo pozorni do podrobnosti v gozdnih ekosistemih in do
zunanjih vplivov in interesov, ki krojijo razvoj gozda. Ne glede na
lastništvo so vsi gozdovi obravnavani z enako pozornostjo. Poleg
zakonskih in podzakonskih določil je potrebno, da so gojitvena,
varstvena, biomelirorativna dela in dela za sanacijo gozdov, ki jih bo
opravljal lastnik gozda in zanje prejel proračunska sredstva, zajeta v
gozdnogojitvenem načrtu. To je podroben načrt za izvedbo del v gozdu, ki
izhaja iz višjih ravni gozdnogospodarskih načrtov (območnih načrtov in
načrtov gozdnogospodarskih enot). Vse gozdnogospodarske načrte izdeluje
Zavod za gozdove Slovenije, sprejema pa jih vlada Republike Slovenije
oziroma Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Lastniki
gozdov imajo pravico sodelovati pri pripravi gozdnogojitvenih načrtov.
Na podlagi gozdnogojitvenih načrtov Zavod za gozdove Slovenije vsako
leto (na začetku leta) izdela program vlaganj v gozdove, ki je pogoj za
financiranje in sofinanciranje izvajanja del v gozdovih.

Letno posodobimo ali obnovimo do desetine gozdnogojitvenih načrtov v
Sloveniji, to je okvirno za 100 tisoč hektarov gozdov. Ti načrti so
podlaga za vse aktivnosti, ki jih izvajamo v gozdu za usmerjanje razvoja
gozda. Z gozdnogospodarskim načrtovanjem se proces načrtovanja ne
zaključi. Strateške odločitve o usmerjanju razvoja gozdov v
gozdnogospodarskem načrtu so podlaga izvedbenemu, gozdnogojitvenemu
načrtovanju, s katerim načrtujemo neposredne aktivnosti v konkretnem
gozdu – življenjski skupnosti. Obnovi gozda je namenjena še posebna
skrb, saj se z njo zasnuje desetletja in stoletja trajajoča življenjska
pot drevesa, skupnosti. Slovensko gozdarstvo izstopa po ohranjenosti
vrstne sestave gozdov. Napake, storjene v tem razvojnem obdobju, so
lahko dolgotrajno nepopravljive, zato se temu procesu posveča posebno
pozornost. Kar 99,5 % gozdov v Sloveniji obnavljamo z naravnim
pomlajevanjem, kar je porok ekološke stabilnosti gozda.

Gospodarjenje z gozdom je pravica in obveznost lastnikov gozdov. Zaradi
splošnih koristi gozdov za gospodarstvo, okolje in fizično ter kulturno
raven življenja vseh prebivalcev države, je država zainteresirana za
usmerjanje gospodarjenja z gozdovi, za njihov razvoj in varovanje. Ta
interes uveljavlja država z delovanjem javne gozdarske službe in s
proračunskimi sredstvi za vlaganja v gozdove. Država iz sredstev
proračuna, namenjenih vlaganjem v gozdove, lastnikom gozdov financira
ali sofinancira stroške, ki nastanejo pri izvajanju gojitvenih in
varstvenih del ter del za vzdrževanje življenjskega okolja prosto
živečih živali. Iz proračuna RS se sofinancira vzdrževanje gozdnih cest.
Do teh sredstev so upravičene občine. Iz proračunskih sredstev so
sofinancirana tudi vlaganja za izboljšanje pogojev pridobivanja in
trženja proizvodov ter dejavnosti združenj lastnikov gozdov. Ta
sredstva se pridobijo z javnimi razpisi, ki jih razpisuje Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Država lahko ukrepe:

1. Financira (celotno kritje stroškov): v zasebnih
gozdovih je financirana izvedba načrtovanih del v varovalnih gozdovih in
v gozdovih v ožjem delu hudourniških območij. Financirani so tudi vsi
potrebni materiali za izvedbo gozdnogojitvenih in varstvenih del ter
sadike oziroma seme za obnovo gozda s sajenjem oziroma setvijo. V vseh
gozdovih (ne glede na lastništvo) se financira nabava, polaganje in
izdelava kontrolnih in lovnih nastav ter pasti za podlubnike ter izvedba
protipožarnih ukrepov v požarno ogroženih gozdovih. Financirane so
sadike za sanacijo gozdov ter potreben varstveni material za financirana
dela. Ali


2. Sofinancira
(delno kritje stroškov): v zasebnih in
občinskih gozdovih se sofinancirajo gojitvena in varstvena dela ter dela
za vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali ter sanacija
gozda, kadar povzročitelj poškodovanosti ni znan (na primer imisije
škodljivih plinov v ozračju). V vseh gozdovih država sofinancira obnovo
gozdov na pogoriščih, po naravnih ujmah (na primer vetrolom, snegolom,
žledolom), po poškodbah zaradi bolezni in živali (npr. podlubniki) ter
gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje gozdnih cest in vlak ter pripravo
gozdnih vlak, ki so nujno potrebne za izvedbo obnove poškodovanega
gozda

Kdo lahko pridobi proračunska sredstva za so-financiranje del v gozdovih?
Lastniki zasebnih gozdov, njihova združenja, zakupniki zasebnih gozdov
in občine lahko pridobijo proračunska sredstva za večino s Pravilnikom
določenih (so)financiranih del oz. aktivnosti. Upravljavci gozdov v
lasti Republike Slovenije lahko pridobijo proračunska sredstva le za
nekatera (so)financirana dela oz. aktivnosti.


Kako do sredstev za vlaganje v gozdove?

Zavod za gozdove Slovenije vsako leto na podlagi gozdnogojitvenih
načrtov izdela program vlaganj v gozdove. Lastnikom gozdov za dela, ki
so vključena v program, izdaja odločbe, v katerih je določeno, katero
delo, kdaj, kako in v kakšnem obsegu mora biti na določeni površini
gozda izvedeno. Odločbe so lahko izdane na podlagi predhodnega
svetovanja ali zaradi same nujnosti izvedbe del. V preteklih letih je
bila izdana odločba na podlagi letnega programa dela že zagotovilo, da
bo lastnik za izvedena dela v skladu z odločbo prejel pripadajoča mu
proračunska sredstva v obliki sofinanciranja opravljenega dela (nakazilo
sredstev na bančni račun) in potrebni material za izvedbo določenega mu
dela. Lastnik je moral Zavodu za gozdove Slovenije oddati še osebne
podatke potrebne za izvedbo nakazila ter potrditi prevzem in izračun
sofinanciranja.


Kako pridobiti proračunska sredstva za potrebna dela?

Revirni gozdar na krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije praviloma
ob koncu leta za naslednje leto vsebinsko in prostorsko določi potrebna
dela za letni program vlaganj v gozdove, na podlagi katerega potem
izdaja odločbe. Lastnik gozda lahko sodeluje pri izdelavi letnega
programa vlaganj v gozdove, tako da pravočasno sporoči svoje predloge
revirnemu gozdarju, ki jih glede na oceno potrebnosti vključi v Program
vlaganj v gozdove. Razpoložljiva proračunska sredstva praviloma ne
zadoščajo za sofinanciranje celotnega Programa vlaganj v gozdove
gozdnogojitvenih in varstvenih aktivnosti. V okviru finančnih možnosti
se uvrščajo po kriteriju nujnosti izvedbe del potrebna gojitvena in
varstvena dela v Letni plan izvedbe del, ki jih bo možno v tekočem letu
sofinancirati iz razpoložljivih sredstev proračuna R Slovenije. Če bodo
dela, ki so v tekočem letu vključena v Letni plan opravljena v
predpisanem roku in kakovostno, bo lastnik pridobil proračunska
sredstva. Brez izdane odločbe, s katero je določena izvedba potrebnih
del v gozdu, se lastniku gozda stroški dela ne so-financirajo. Odločbo
izda lastniku gozda Zavod za gozdove Slovenije. Odločba določa vrsto in
obseg dela ter način oziroma kakovost dela in rok izvedbe. Ko so z
odločbo določena dela opravljena, mora o tem lastnik čim prej obvestiti
revirnega gozdarja. Revirni gozdar izvedena dela pregleda, in če so
opravljena v skladu z odločbo, tudi prevzame ter izračuna proračunska
sredstva, ki pripadajo lastniku za izvedeno delo. Centralna enota Zavoda
za gozdove Slovenije zbere podatke o obračunanih sredstvih oz. o
prejemnikih sredstev proračuna v pisni in računalniški obliki in opravi
vso potrebno kontrolo podatkov. Ko je to opravljeno, izstavi pisni
zahtevek za finančna sredstva Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Sočasno s tem zahtevkom pošlje vsem upravičencem do
proračunskih sredstev obvestilo, v katerem je navedena odločba, na
podlagi katere so opravili delo, višina proračunskih sredstev in
predvideni rok, do katerega jih bodo prejeli. V tem obvestilu so
navedeni tudi njihovi osebni podatki, naslov in številka bančnega
računa, na katero bodo prejeli denar. Kakršnekoli spremembe ali napake
pri osebnih podatkih naj lastnik gozda takoj sporoči revirnemu gozdarju.
Ko Agencija za plačilni promet obvesti Zavod za gozdove Slovenije o
nakazilu finančnih sredstev, Zavod najkasneje v treh dneh nakaže denar
upravičencem. Potrebne sadike ter varstveni material, ki jih lastnik
gozda potrebuje za izvedbo z odločbo Zavoda določenih mu del, skladno s
Pravilnikom priskrbi Zavod za gozdove iz sredstev proračuna RS. Tudi na
ta način prejet material se šteje za prejeta proračunska sredstva v
vrednosti prejetega materiala, zato mora lastnik mora s podpisom
potrditi prevzem materiala.

Kaj vpliva na višino proračunskih sredstev, do katerih je upravičen lastnik gozda za izvedbo del?
Pravilnik določa vrednost financiranja oz. sofinanciranja. Na višino
proračunskih sredstev, do katerih je upravičen lastnik gozda, vplivajo:
vrsta izvedenega dela oz. aktivnosti, obseg izvedene aktivnosti in
poudarjenost ekoloških in socialnih funkcij gozda, kjer se aktivnost
izvaja. Pravilnik določa vrednost posameznega dela oz. aktivnosti na
enoto mere oz. normativ in priznano vrednost delovnega dne. Poudarjenost
ekoloških in socialnih funkcij gozda vpliva na odstotek sofinanciranja
vrednosti del (±10%). Odstotek sofinanciranja po aktivnostih določa
Pravilnik. Funkcije so opredeljene v gozdnogospodarskih načrtih, ki so
lastnikom dostopni v vpogled na sedežih Krajevnih enot Zavoda za gozdove
Slovenije.

Vir: ZGS

OBJAVIL/A HELENA HABJAN

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook