Kmetijstvo objavil

Skupni sklad namesto zavarovanj?

Ciril Smrkolj,  predsednik kmetijsko gozdarske zbornice si je ogledal dve izmed najbolj prizadetih kmetij, ki jih je povzročilo zadnje neurje s točo na Goriškem.»Skušali bomo oblikovati  solidarnostni sklad, saj sistem zavarovanja pri nas ne deluje,« je ob ogledu posledic neurja povedal Ciril Smrkolj.

»Najbolj je uničilo plodovke, ki bodo propadle, kar pobiramo kasneje, pa se bo najbrž nekako pobralo« je povedal Sašo Vodopivec iz Orehovca, kateremu je toča na 4,5 hektarjih uničila vsaj polovico rastlin. Po hitrih izračunih naj bi bil oškodovan za okrog 5000 evrov.

Tudi nekaterim pridelovalcem breskev, hrušk in vinogradnikom toča ni prizanesla. Ena takšnih je tudi kmetija Lisjak iz Oševljeka. »Nekatere sorte breskev so ravno prav zrele in te hitimo obirat, vendar se bojimo  kaj bo s poznejšimi sortami. Če vreme ne bo naklonjeno bo sadje začelo gniti in ne bo uporabno niti za predelavo« je povedal lastnik kmetije.

Najbolj prizadete kmete je seveda zanimalo  – kaj lahko stori zbornica v takšnem primeru? Kot kaže vsaj neko upanje obstaja »Tu so predvsem prizadeti sadjarji in vinogradniki in jim težko neposredno pomagamo kako drugače kot z odpisom članarine. Odpisali jo bomo tistim, ki bodo ob velik del pridelka,« je povedal Smrkolj in dodal, da kmetje bi lahko hkrati uveljavljali davčne olajšave.

Tudi v Brdih je klestila toča

Briški župan Franc Mužič je prepričan, da bi morala država  vzpostavi takšen sistem zavarovanja pridelkov  pred ujmami, kakršen je že obstajal in v Brdih dajal tudi dobre rezultate.

»Takrat je bilo zavarovanih okoli 300 gospodarstev, danes jih je okoli 60. Gotovo so se kmetje temu odrekli zato, ker se ne izide.  Jezi me, da spreminjamo nekaj, kar deluje. Kajti pogoji zavarovanja, kot so odbitne franšize in slabe cene pridelkov,  so danes nori.« je odločen Mužič.  In še dodaja »Država bi se z drugačnim pristopom odkrižala interventnih zakonov po ujmah, ki stanejo in jemljejo čas za ugotavljanje škode, potem pa nič ne obrodijo.«

Istega mnenja je tudi Smrkolj, ki pravi, da jetrenutni sistem zavarovanj neprimeren »Zdajšnji sistem zavarovanj ne deluje in pogoji zavarovalnic odvračajo kmete, kljub temu, da država subvencionira polovico premij.  Če premije presegajo desetino vrednosti tistega, kar se zavaruje, interes kmetov upade, posebej zato, ker so povsod po Evropi odbitne franšize 20-, 30-, tudi 40-odstotne. Vzbornici smo pristojne spodbujali, da bi oblikovali vzajemno zavarovanje ali zavarovalni pool, a nekomu to ne ustreza.  Sistem zavarovanj je  pri nas predrag.«

V zbornici  že dalj časa razmišljajo o ustanoviti nekakšnega solidarnostnega sklada, kamor bi vsi slovenski kmetje prispevali nekaj denarja. V primeru naravnih nesreč (toča, suša, moča, bolezni rastlin)  bi hitro in brez večjih stroškov režije kmetje dobili pomoč.

Mužič pa dodaja »Vsaka občina ima obvezne denarne rezerve. Sklicali bomo našo komisijo za kmetijstvo, proučila in ocenila bo razmere, in če bo treba kaj pomagati, bomo, pa čeprav z nizkimi zneski. Nekaterim kmetomje toča klestila prav po vseh vinogradih in če so zato socialno ogroženi, če so izgubili svoj ključni dohodek, sem za to, da se jim pomaga.«

 

 

 

Martina Vodopivec

Vir:Primorske novice, 28. julija 2011

 

 

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook